Flapp, Ivan Krstnik (1845–1912)

Flapp (Flap) Ivan Krstnik, poreško-puljski škof, r. 18. aprila 1845 v Krminu, u. 27. dec. 1912 v Poreču. Oče Jožef (LibBapt navaja priimek Flap), kmet, mati Lucija Crain (Kranjc?). Osn. š. v Krminu, gimn. (1858–64) in bogoslovje (1864–68) v Gor. Ord. 19. sept. 1868. Začel je kot študijski prefekt v malem semen. in prof. petja (1868–70); zatem je kot gojenec Augustineuma študiral višje bogoslovne vede na dunajski U (1870–73) in dosegel doktorat iz teologije. Po povratku v Gor. ga je nadškof imenoval za stolnega vikarja in za špirituala v bogosl. semen. (1873). Od 1874 do 1884 je bil prof. kanoničnega prava in cerkvene zgodovine v bogoslovju. Medtem je 1875 postal še prosinodalni spraševalec in sodnik cerkv. sodišča ter 1882 še član dež. š. sveta kot zastopnik duhovščine. Spisal je več člankov v FoliumGor in mu bil odg. urednik v letih 1880–84. Cesar ga je 28. okt. 1884 določil za poreško-puljskega škofa, papež Leon XIII. ga je 13. nov. 1884 potrdil, gor. nadškof A. Zorn pa ga je 4. jan. 1885 v gor. stolnici posvetil v škofa. V Poreču je bil ustoličen 15. marca 1885. Škofijo je vodil z močno roko. V Kopru je 1886 kupil zgradbo in v njej odprl malo semen.; temeljito je obnovil baziliko sv. Evfemije v Poreču in ji vrnil prvotni sijaj. Bil pa je it. usmerjen. Hrvaški duhovniki so se pritoževali, da postavlja na vodilna mesta in v stolni kapitelj le it. duhovnike, da hrv. duhovnikov ne imenuje za župnike, ampak le za žpk upravitelje, da jim prepoveduje brati hrv. polit. liste npr. Našo slogo. Zlasti so bili ogorčeni, ko jim je 1901 prepovedal hrvatsko petje pred izpostavljenim Najsvetejšim, pri pogrebih in drugih obredih, čeprav je Ap. sedež 1888 dovolil uporabo hrv. obrednika. Sicer je uporabljal tudi hrv. jezik: ob nastopu 1885 je objavil svoje prvo pastirsko pismo tudi v hrvaščini, v Motovunu in Vižinadi 1896 je pridigal hrv. in kršč. nauk izpraševal otroke v materinem jeziku, zaradi česar so it. verniki v Vižinadi močno protestirali.

Prim.: NadškAGor, akti 1868–85; FoliumGor 1880, 353; 1913, 12; Eco, 4.1.1913; PrimL, 2. 1. 1913; Edith Sauer, Die politischen Aspekte der oesterreichiscen Bischofsernennungen, Wien 1967, 80 81, 234, 243; Milanović, II, 323.

R. K.