Filli, Marta (1926–2018)

Filli Marta, publicistka, prevajalka, knjižničarka, r. 3. avg. 1926 v Tolminu. Oče Vinko, pevovodja, dirigent in skladatelj (gl. čl.), mati Justina Kuk. Osn. š. it. v Tolminu 1932–37, učiteljišče prav tam 1937–44. Učiteljevala v Tolminu 1944–45, v Soči, Zadlaz–Čadrgu do 1947, gimn. 1948. Od 1954 v ljudski knjižnici v Tolminu kot ravnateljica. Kot knjižničarka si je močno prizadevala, da je najprej čimbolj usposobila knjižnico v Tolminu in jo dvignila na zavidljivo višino, nato pa še druge knjižnice na Tolminskem (Bovec, Most na Soči). Posebno pomemben je tolminski glasbeni oddelek (1974), prvi in edinstven te vrste v tistem času v Sji. Knjižnica je z njim in z že dolgoletno razstavno dejavnostjo postala pravo kulturno žarišče na Tolminskem. Na knjižničnem področju je F-jeva delovala tudi kot pisec strokovnih del; najprej je v reviji Knjižnica objavila več tehtnih prispevkov o knjižničarstvu na Tolminskem (Stanje knjižnic na Tolminskem, 1960, Knjižničarstvo na Tolminskem, 1968, Knjižnica Tolmin po potresu, 1976); o tej problematiki je pisala tudi v drugo časopisje. Tako je npr. poročala o knjiž. v Italiji (Zapiski iz Milana, Knjižnica 1962), se kot zastopnik jsl. knjižničarjev udeležila 1971 kongresa it. bibliotekarjev v Perugii. Sodeluje pri strokovni obdelavi knjižnih fondov knjižničarske mreže v območju gor. province (v okviru Bibl. Stat. Isont.). Pripravila je Pravila za katalogizacijo glasbenega materiala v knjižnicah (rkp.). Dve leti je poučevala predmet knjižničarstvo na učiteljišču v Tolminu, predavala na knjižničarskem seminarju v Novi Gorici. V okviru strokovne organizacije DBS je član izvršnega odbora, član odbora za družbeni nadzor pri Skupnosti knjižnic Sje, član republiškega odbora za knjigo. Za zasluge na knjižn. področju je prejela Čopovo diplomo (1967). F-jeva se je najprej oglasila kot pesnica; pesmi je objavljala v Obzorniku Prešernove družbe, NRazgl, JKol. Krajšo prozo, tudi mladinsko pa v PrimN in Barčici (pril. SlovJ). Kot publicistka je sodelovala še v Tov (1953), Poletu, 7 dni, Knjigi, TolmZb 1 (članek o H. O. Vogriču) in 2. Več del je tudi prevedla; najprej krajše proze in poezijo v NRazgl, Obzorniku PD (avtorji Jean Hougron, A. Maurois), potem pa knjigo G. Mosca I ricordi di scuola (še v rkp.), izbor iz Leopardija (nad 500 verzov). V it. je prev. 3 črtice Emilijana Cevca iz knjige Preproste stvari, dalje vrsto slov. pesmi v Settimana dellamicizia, Casarsa 1976 (Canti popolari della Slovenia). V sodelovanju z Danico Janovski pa delo Mitje Vidica, Rokomet – pravila igre, Lj. 1956 (rkp.).

Prim.: Delo 1959, 31. okt.; 197.1, 11. maja; PrimN 1974, 1. nov.; PDk 1974, 12. nov.; Delo 1974, 8. nov.; 1975, 13. nov.; Mladina 1975, 20. nov.; Jana 1976, 3 s sl.; Messaggero (di Perugia) 1971, 26. maja na skup. sl.; osebni podatki.

Brj.