Primorski slovenski biografski leksikon
Ferrari Sergej, gledališki igralec, r. 5. avg. 1933 v Komnu. Oče Jožef, Italijan, mati Marija Turk. Osn. š. it. obiskoval v Komnu (1939–43), enoletno partizansko v Gabrovici, nižjo srednjo v Trstu (1946–49), v Šempetru pri Gor. (1949–55), akademijo za igralsko umetnost na AGRFT, absolviral 1959, diplomiral 1968. Od 1959–60 član polpoklicinega Mestnega gledališča v Novi Gorici, nato služil vojake, od 1961 dalje spet član PDG kot zunanji sodelavec, sicer pa direktor Kino-podjetja v Novi Gorici (od 1962). Vloge: Andrej, ilegalec (Perović, Pod soncem zaledeneli), Janko (Grimm-Čebulj, Janko in Metka), ki jo je tudi režiral, Jernej (Cankar–Delak, Jernejeva pravica), Maurice (Maugham, Sveti plamen), Marcel (Rostand, Ne ubijaj), Blassel-sluga (Thomas, Charleveva teta), Florindo (Goldoni, Sluga dveh gospodov), Maks (Cankar, Kralj na Betajnovi), Jiri, sin (Čapek, Mati), Benjamin Sirnik (Hofman, Zvezde na jutranjem nebu), Franc (Strgar, Heroica), Angelo (Betti, Zločin na Kozjem otoku), boter (Jelačin, Prepih, RTV), Zdravnik po sili (Molière, Šola za ljubosumne in neumne, RTV), Peter Flynn, delavec (O'Casey, Plug in zvezde), Ghriss Keller (Miller, Vsi moji sinovi), Paul (S. in B. Spewack, Naši trije angeli), Guascogna (Goldoni, Tast po sili), Drugi zasliševalec (Zupan, Črvi), berač (Pregelj, Berači in vest), Mladen Djakovič (Nušić, Pokojnik), Dolef (Jurčič-Rob, Deseti brat), Duhovnik (Prešeren-Peršak, Krst pri Savici), Junij Brut (Shakespeare, Koriolan), Stric Matic (Gorinšek, Rdeča kapica), Coronato (Goldoni, Pahljača), Direktor (Rudolf, Lenega čaka dolgčas), Dr. Šustek (Bukovčan, Ko bo petelin zapel, RTV), Starec s trobento (Kosmač-Povše, Balada o trobenti in oblaku), Princesa Grace (Byhan, Talec), Gornik (Cankar, Za narodov blagor), kaplan (Bevk-Grabnar, Kaplan Martin Čedermac, RTV), Slavec (Rozman, Primer tehnika Matka, RTV), poročnik (Bevk-Klopčič, Težka pot [leposl. izv. Mati], RTV), župan (Cankar-Duletić, Na klancu, film); fašist (Kavčič, Begunec, film).
Prim.: GL Goriškega gledališča in pozneje PDG; SGL I, 144; osebni podatki; Stop 1977, 22, 2 s sl.; Živo gledališče II, Lj. 1975, 22; zapisi in ocene ob premierah, posebej v Delu in PrimN.
Brj.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine