Ferjančič, Ignac (1886–1953)

Ferjančič Ignac, politični delavec, r. 17. jul. 1886 v Mančah pri Vipavi, u. 14. dec. 1953 v Novi Gorici, pokopan v Vipavi. Mlinar. Oče Ivan, kmet, mati Josipina Ukmar. Delal je v Lenassijevem mlinu v Solkanu, kasneje na žagi na Rakeku, potem je imel v najemu Ferjančičev in Maverjev mlin. Spočetka se je udejstvoval v socialdemokratskem gibanju. Po kongresu v Livornu je postal član KPI in delal skupaj z Jožetom Srebrničem. V okviru partijske organizacije je deloval predvsem s tem, da je bila pri njem javka za vzpostavljanje zvez med KPI in KPJ; tod je vodil kanal za ilegalno literaturo kakor tudi za osebe, ki so prihajale ali odhajale čez staro jsl. mejo. 1933 so ga zaprli in 30. okt. 1934 je bil obsojen pred posebnim sodiščem na pet let zapora zaradi »tajnih sestankov, zbiranja skladov Rdeče pomoči, široke propagandistične dejavnosti z razpečavanjem časnika v slov. jeziku Delo, pripadnosti KPI« (utemeljitev posebnega sodišča). Zaprt je bil v Regina Coeli, Civitavecchii, Pianosi pri Elbi. Že v Civitavecchii je zbolel na pljučih, bil 1936 amnestiran, apr. 1941 zaprt za 40 dni v Gor., izpuščen, pa spet zaprt že avgusta istega leta, čemur je sledila konfinacija. Jan. 1942 prepeljan na Tremiti in tu ostal do prihoda Zaveznikov. Ostal še dalje in zbiral Slov. za taborišče v Carbonari, potem se preko Dalmacije vrnil domov poleti 1945. Delal spet v mlinu v okviru vipavske kmetijske zadruge, a težko zbolel na posledicah zaporov in konfinacije. F. sicer ni imel nobene srednje formalne izobrazbe, vendar si je pridobil precejšnjo izobrazbo z branjem in ilegalnim delom. Pisal je celo pesmi, ki so ostale v zapuščini in razodevajo sposobnosti za ustvarjanje.

Prim.: PrimN 1953, 50, 6 (parte); GorZb 2, 210; Aula IV (slov.), 44; podatki hčerke Duše F.

Brj.