Favetti, Carlo (1819–1892)

Favetti Carlo, gor. obč. tajnik, publicist, urednik, pesnik, politik, r. 30. avg. 1819 v Gor. in tu u. 1. dec. 1892. Oče Giuseppe, uradnik, mati Caterina Cipriani, potomka gor. advokata in zgodovinarja G. B. Ciprianija, lastnica bogate druž. knjižnice. Gimn. opravil v Gor. (1830–35), nato študiral pravo na dunajski U (1837–46). Ni diplomiral, kar ga je pozneje oviralo v karieri (1877 je le s težavo spet dosegel službo obč. tajnika). Po vrnitvi z Dunaja se je vključil v krog it. liberalcev (Ascoli, Deperis, Petrogalli, Reggio, Rismondo), začetnikov gor. it. časnikarstva (L'Aurora, II Giornale di Gorizia, II Goriziano), ustanoviteljev narodno-liberalne stranke in iredentističnih društev (Societa Ginnastica Goriziana, Lega Nazionale). Veliko je vplival nanj odv. G. Rismondo, dež. poslanec in iredentist. Z njegovo pomočjo je F. ustanovil in urejeval časopis II Giornale di Gorizia (4. 1. 1850 do 31. 1. 1851), ki ga je vlada ukinila. Za obč. tajnika je bil izvoljen 4. jun. 1851. Liberalna stranka ga je 1861 predstavila kot kandidata pri volitvah za župana, kar je povzročilo nasprotovanje v raznih mestnih polit. krogih. Bil je sicer izvoljen, a vlada ni potrdila izvolitve (28. maja). Zato so Italijani 13. jul. 1861 organizirali ljudsko manifestacijo. Kot obč. tajnik je F. dal pobudo za razna dela, posebno v desetletju 1851–61: zgraditev ulice Ponte Nuovo, ureditev mestnega vrta in ulic v njegovi neposredni bližini (Corso Francesco Giuseppe, Fiazza della Ginnastica); sodeloval je pri uvedbi novih obč. registrov, pri urejanju arhiva, regi–strature, inventarjev in pri zbiranju in urejanju zakonov in priročnikov; ustanovil je II Casino dei Commercianti, dal pobudo za ustanovitev društva Società Ginnastica Goriziana, sodeloval pri ustanovitvi it. čitalnice (Gabinetto di lettura), bil član Società di Mutuo Soceorso degli Artigiani in Società Tipografica Goriziana ter preds. društva Lega Nazionale do smrti. Za največjo zaslugo si je štel, da je Gorico sistematično poitalijančeval. Na občnem zboru gor. Kmetijske družbe (29. maja 1865) je napadel Umnega Gospodarja (ker je it. liberalce imenoval Favettovce), da objavlja polit. vesti, medtem ko se it. glasilo Atti e Memorie strogo drži pravil družbe. To je sprožilo polemiko, ki je privedla do ukinitve slov. lista Umni Gospodar. F. je bil 29. maja 1866 aretiran in v Trstu obsojen na šest let trdega zapora. Odpeljali so ga v Carlau pri Gradcu. A že 10. febr. 1867 so ga izpustili. Vrnil se je v Gor. in se iz strahu pred novo aretacijo 1868 umaknil čez mejo v Videm, kjer se je zaposlil pri Compagnia di Assicurazione di Milano. Nato se je 1869 z družino preselil v Benetke in se po amnestiji 1871 spet vrnil v Gor. Ob izbruhu kolere 1873 so ga imenovali za tajnika sanitetne komisije. Medtem (1874) je sprejel mesto ravnatelja agencije milanske Compagnia di Assicurazione za vso Goriško. 1877 pa je bil spet izvoljen za gor. občinskega tajnika in to mesto ohranil do smrti. F. je že v mladih letih začel pisati pesmi v furlanskem narečju. Pripravil je zbirko Rime e prose in vernacolo goriziano (Udine 1893), ki je izšla po njegovi smrti. Napisal je tudi nekaj dramskih del: 1782–1882, Gor. 1882; Dopo cinq agn, Gor. 1882; Fusilir e granatir, Gor. 1891; Leonardo Papes, Gor. 1892 in vrsto pratik Lunari di Gurizza (Gor. 1852, 1853, 1857, 1869).

Prim.: Juventus... (Gymnasium), 1830–1835; Claricini, pass.; II Corriere di Gorizia 1892, 144; 1892, 157; C. L. Bozzi, La giovinezza di C. F., Udine 1932; R. M. Cossar, Gorizia ottocentesca da Villafranca all'armistizio di Cormons, Rassegna storica del Risorgimento, 1937, II/V; A. Venezia, Gorizia nei primi dell'Ottocento, StudG 1952; A. Venezia, II pensiero politico di C. F., StudG 1954/I s sl.; C. Venuti, Omaggio a C. F., Gor. 1957 (ponatis govora iz 1892 s sl.); Marchetti, II Friuli. Uomini e tempi. Udine 1959, 754; B. Marušič, Razvoj političnega življenja goriških Slovencev od uvedbe ustavnega življenja do prvega političnega razkola, ZČ 1969, 1/2, 1–30 in 3/4, 211–256.

Vh