Fatur, Bogomil (1914–1990)

Fatur Bogomil, pesnik in prevajalec, kritik in esejist, r. 28. okt. 1914 na Premu na Notranjskem. Oče Anton, trgovec, mati Marija Kl[j]un. 1923 je s starši pribežal v Lj., tu obiskoval gimn. in matur. 1932. Slavistiko je študiral na ljU, diplomiral 1938, obenem poslušal romanistiko in umetnostno zgod. študij te je nadaljeval v Firencah, svetovne literature pa v Pragi. 1939 je postal prof. na klasični gimn. v Lj. za slov. in svetovno knjiž. Od 1945–54 je predaval na AIU v Lj. in tu bil honorarni tajnik. Prve pesmi je F. tiskal zelo zgodaj, komaj petnajstleten (Mnt 1939–30) in že še ne dvajsetleten prišel z izborom v reprezentativno antologijo Slovenska sodobna lirika (1933). Bil je dominsvetovec, objavljal v Sdb in M, po vojni v NS, NSd, Razgl. Prvo samostojno zbirko je preprečila vojna, zato je izšla šele 1947 kot Knjiga lirike; v njej so predvojne in medvojne pesmi. Sledil je dolg pesniški molk, ki so ga prekinjale le objave po revijah in seveda F-jevi prevodi. Druga samostojna pesniška zbirka je bil Pesniški list (1973), še isto leto Teme in variacije (1973), ob avtorjevi 60-letnici pa sta bili tiskani spet dve zbirki: Beli galeb (1974) in Minuta tišine (1974), ki sta pravzaprav antologijski izbor iz prvih štirih zbirk, prinašajo pa v razdelku Beseda cvet neumrljivi (str. 189–238) še neobjavljene tekste. Njegove pesmi so ponatiskovali tudi slov. ameriški listi (npr. Glas naroda), posamezne pesmi pa so bile prevedene v it. (Liriche slovene moderne, 1938; Sempreverde e rosmarino, 1951; revija La Poesia, 1938); v slovaščino (Hvezdy nad Triglavom, 1940, 1946²; revija Slovenské pohl'ady, 1936), v češčino (revija Smery, 1934), v poljščino (Liryka jugoslowianska (1960, Antologia poezji slowenskiej, 1973), v srbohrvaščino (revija Književnik, 1939), v ukrajinščino (antologija slov. moderne poezije, 1974). Dolga je vrsta njegovih prevodov, posebno iz francoskega, nemškega, češkega, srbohrv. in it. jezika predvsem zgodovinskih, biografskih, kulturnozgodovinskih in leposlovnih tekstov, med njimi so: Šurinova, Striček (Dedek) Mraz; Trenev, Gimnazijci; Wilde, Nalagani soprog; Stendhal, Lucien Leuwen; Fadejev-Čarni, O sodobni sovjetski literaturi; Pessis, O eksistencializmu; Makedonska poezija (skupaj z drugimi); Nušić, Dva lopova. Gumb, Analfabet; Marx, O umetnosti in književnosti; Beaumarchais, Figarova svatba; Strindberg, Katera je močnejša; Simenon, Maigret in stara gospa; Druon, Velike družine, Propad stanov; Radiguet, Vrag v telesu; Sestanek v peklu; Francolin, Utrillo; Konsalik, Pod palmami; Benzoni, Z mečem in strupom; Golon, Angelika, itd. Maupassant, Štiri zgodbe iz francosko-pruske vojne; Ibsen, Hedda Gabler; Shaw, Posnetovo prebujenje; Salacrou, Margareta; Anouilh, Antigona; Wassermann, Ulrika; Pirenne, Srednjeveška mesta; Burckhardt, Renesančna .kultura v Italiji, Hazard, Kriza evropske zavesti; isti, Evropska misel v 18. st.; Gide, Ponarejevalci denarja; Kesten, Kopernik in njegov svet; Rousselot, Burno življenje Frederica Chopina; Bourtembourg, Schubert ali Nedokončana simfonija; Vestdijk, El Greco ali Ekstaza groze; Thoorens, Molière ali Tespis v dežju in soncu; Van Thieghem, Velike literarne struje v Franciji; Thoorens, Balzac ali Blišč in beda titana; Maurois, Trije Dumasi; Momigliano, Zgodovina italijanske literature; De Gaulle, Vojni spomini I–III; Ludwig, Freud ali čarodej brez maske; Han Suyin, Ranjeno drevo; ista, Poletje brez ptic, itd. Kot esejist in kritik je izdal knjigo esejev Osebnosti – dela – ideje; od Shakespeara do Shawa, 1967, medtem ko ima v pripravi nadaljevanje od Balzaca do Camusa. Urejeval je od 1948–1952 GL ALU, nekaj časa tudi Knjižnico Slovenskega gledališča. Tu je nekaterim zvezkom napisal uvode in opombe. V Mnt je uporabljal psevdonim Onjegin.

Prim.: Slovenska sodobna lirika, Lj. 1933, str. Lil, 224 s sl.; SB 1945.; Bibliografija rasprava, članaka i književnih radova 4, str. 553; Slovenska književnost 1945–1965, Lj. 1967, I, 95–6; II, 212, 232, 375; SDL I, 83–4; SGL I, 142–3; ZSS VI, 320, 417 s sl.; VII, 227; Slodnjak, Obrazi, 447–8, 452–3; isti, ZSS 1968, 454–5, 457; Zadravec, ZSS VI, pass.; VII, 95, 120–2; EJ III, 294; tudi uvodi in spremne besede v F-jeve zbirke, posebno F. Kalana v Knjigi lirike, ter ocene ob izidu posameznih knjig; Repertoar (gl. kazalo); Savremeni književni pre vodioci Jugoslavije, Bgd 1970, 143–4; Njiva (Bs. Aires) 1938, 242.

Brj.