Primorski slovenski biografski leksikon
Fabiani (Fabian) Josip, politik, uradnik, r. 1. dec. 1805 v Kobdilju, u. neznano kje in kdaj. Oče Ivan, davkar, mati Terezija Paulig. Gimn. opravil v Gor. (1819–25), nato študiral na Dunaju (pravo?). Marca 1861, ko je bil uradnik v Bovcu, je bil izvoljen za dež. poslanca v kmečki kuriji v tolminskem okraju. Od 1861 do 1866 je bil Winklerjev namestnik v ožjem odboru. Potegoval se je (1. febr. 1863), da bi tudi podeželski učenci imeli dostop v gor. glasbeno š. V razpravi o zakonu za delitev zemljišč (24. marca 1863) je zavzel konservativno stališče, skupno s Černetom (PSBL III, 230–1) proti Winklerju in Gorjupu. Prvi na Goriškem je predlagal ustanovitev meteorološke postaje (8. jan. 1866), za katero se je pozneje zanimal K. Czörnig (PSBL III, 215–6) in ki je bila postavljena 1. nov. 1869. S Černetom si je prizadeval (6. dec. 1866), da bi se popravila cesta iz Šempetra čez Volčjo drago v Dornberg. Na njegov predlog je dež. zbor obravnaval (22. dec. 1866) zahvalnico cesarju, ki je okt. 1866 izrazil pohvalo gor. deželi za vedenje v vojni. Debata, ki je sledila, je nudila it. poslancem (Rismondo, Pajer) možnost, da so napadli ustavni sistem avstrijske monarhije. 1867 ni bil več izvoljen v dež. zbor in je postal c. kr. okrajni načelnik v Gradiški. 1869–70 je bil namestnik barona Pina v komisiji za uravnavo zemljiškega davka.
Prim.: Žpk arh. v Kobjeglavi; štanjelska krstna in druž. knjiga; Juventus... (Gymnasium); Pertrattazioni, 1861–1866; Domovina 1867, 55; Glas 1873, št. 18, 19; Claricini 288, 302; Gabršček I, 141, 160, 166; B. Marušič, Razvoj polit. življenja gor. Slovencev od uvedbe ustavnega življenja do prvega polit. razkola, ZČ 1969, 1/2 in 3/4; Czörnig 1969, 855.
Vh
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine