Eggenberger, Ivan (1780–1830)

Eggenberger Ivan, duhovnik in organizator šolstva, r. v Idriji 1780, u. v Trstu 1830. Osn. š. obiskoval v Idriji, gimn. (1794–98), filozofijo 1799–1801) in teologijo (1801–04) študiral v Lj. Po ordinaciji (1804) služboval kot kpl. v Idriji (1804–06) in na Vrhniki (1806–07). V apr. 1807 je bil postavljen za ravnatelja normalke v Lj., obenem pa je poučeval katehetiko in pedagogiko v lj. bogoslovju. Ob času francoske okupacije je bil jun. 1809 pregnan v Avstrijo in tam bil žpk v Waldegu (1809–14). Z odlokom gubernija se je 25. okt. 1814 vrnil na mesto ravnatelja lj. normalke (bil učitelj Matiji Čopu 1814–15), a bil že v apr. 1815 postavljen za glavnega š. nadzornika za Istro in kvarnerske otoke. Obenem je bil tudi podravnatelj gimn. v Kopru. 1820 je dobil tudi nadzorstvo vseh lj. š. na področju trž. škofije in tako imel v rokah vse ljudsko šolstvo v avstrijskem Primorju (6 istrskih in kvarnerskih škofij, delno tudi modruške in zagrebške nadškofije). Tržaški gubernij je 1819 predlagal zgb škofu Maksimilijanu Vrhovcu, naj imenuje Eggenbergerja za zgb kanonika, kar pa je škof odklonil. Nato je 1822 postal častni kanonik trž. škofije. Eggenberger je bil sicer širitelj in organizator nemškega šolstva, ni pa nasprotoval idejam dvornega komisarja grofa Saurana, ki je dunajski osrednji komisiji priporočal pouk tudi v slovenščini povsod, kjer prevladuje ta jezik, kar je dvorna komisija 1815 tudi sprejela. Na Eggenbergerjevo pobudo je bila v Pulju 1816 odprta it.-nemška š., 1817 š. v Labinu, 1818 v Valturi, Premanturi, Motovunu, Oprtlju, Kostanjici, Peroju in Šišanu, 1819 v Novigradu in Grožnjanu, a v Pazinu trivialka, 1820 trivialka v Tinjanu, 1822 pa v Žminju. 1818 je Eggenberger postavil za hrvaškega šolskega nadzornika v bujščini žpk M. Prodana. On je tudi organiziral trimesečne pedagoške tečaje 1820 v Kopru, Piranu, Rovinju, Pazinu, na Cresu in na Lošinju.

Prim.: ŠkATrst, ŠematTrst 1825, 1831; ŠematTrst 1822, 149, 151; Dimitz, Gesch. IV, 324; Glaser, II, 13; A. Weiss, Geschichte der österreichischen Volksschule unter Franz I. und Ferdinand I. 1792–1848, Graz 1904, 806–35, 970–97; A. Cuvaj, Gradja za povijest školstva kraljevina Hrvatske i Slavonije od najstarijih vremena do danas, II., Zgb 1910, 423–24, 426–28, 443; F. Plevnjak, Priloži za kulturnu povijest hrvatskog svečenstva, Zgb 1910, 58–59; SBL I, 97–109; Mal, 386, 410; F. Kleinmayr v Luč III, Trst 1928, 12–37; C. Cottone, Storia della Scuola in Istria da Augusto a Mussolini, Capodistria 1938, 70; D. Milanović, Istra u osvitu narodnog preporoda 1797–1860. Pazin 1960, 126–29; Milanović, 92–105.

Lc.