Duhovnik, Anton (1910–1945)

Duhovnik Anton (Tone), duhovnik, funkcionar Slovenske legije, r. 9. maja 1910 v Preski pri Medvodah kot drugi izmed enajstih otrok progovnega delavca Melhiorja in kmetice Marjane Erjavec. U. v nem. koncentracijskem taborišču Mauthausen 26. apr. 1945 (to po podatkih sorodnikov; v arh. lj. nadškofije je naveden 16. apr.; v arh. taborišča in Mednar. Rdečega križa datum smrti ni zabeležen). Vojna je pobrala še dva brata: Miho so mar. 1944 umorili partizani, Lojze je okt. 1944 padel kot četniški kurat. Osn. š. v Preski, škof. klas. gimn. v Šentvidu, semenišče v Lj., kjer je bil posvečen 2. jul. 1933. Kaplan v Koroški Beli (1933–38) in Srednji vasi v Bohinju (od 1. febr. 1938 do konca, dejansko do nem. zasedbe). V Koroški Beli je sodeloval s tigrovcem Slavkom Jelinčičem in prenašal ileg. slov. liter. v Kanalsko dolino. V Srednji vasi je z njim dobil stik Anglež, pripadnik obvešč. službe, s katerim je mogoče sodeloval. Nekaj dni po zasedbi so ga Nemci aretirali v Srednji vasi, zaprli v Šentvidu in izročili It. v Lj., kjer je nato živel kot zasebnik. Krepko se je vključil v ilegalno protiokupatorsko in protikomunistično delo, bil v vodstvu Slov. legije, do it. kapitulacije je vodil njeno obveščevalno službo zunaj Lj., vzdrževal stike z vaškimi stražami in K. Novakom. Ko se je osnovalo primor. domobranstvo, je v Trstu pomagal organizirati Slovenski narodni varnostni zbor, kot nadporočnik služboval pri propagandnem odseku, od maja 1944 vodil slov. del posebnega voda nem. propagandne ustanove Kommando Adria v Trstu, po nekaterih virih tudi pri SS in tajni domobr. policiji, obenem pa ilegalno delal za Slov. legijo in sodeloval v obvešč. omrežju za zah. zaveznike, katerega trž. postojanko je vodil Jojo Goleč (gl. čl.). Dopisoval je v S, bil zelo delaven, a tudi (pre)drzen in zaupljiv. Marsikomu je rešil življenje z intervencijami kar pri O. Globocniku (gl. čl.) in drugih nem. predstavnikih. Sept. 1944 se je z mornariškim častnikom Rudolfom Pogačarjem odpravil iz Trsta proti bojni črti v srednji It., da bi prišel do zaveznikov in v Vatikan ter razložil položaj v Sji, vendar so ju Nemci v Ravenni aretirali, podobno kot Golca in ostale sodelavce. S Pogačarjem je nato preko zaporov v Padovi, Kopru, Trstu (v koronejskih zaporih je bil od 22. dec. 1944 do 2. febr. 1945) in Bocnu 8. febr. 1945 dospel v taborišče Mauthausen, kjer je dobil št. 126. 581. Trž. zdravnik Giuseppe Germani je popisal, kako ga je esesovec divje pretepel, ker je šel nag, a z brevirjem v roki pod prho, kako sta bila nato v baraki 22 in zaradi obolelosti za šenom v karanteni, od koder so ga odvedli v plinsko celico in krematorij. Pesnik Tine Debeljak mu je posvetil Balado o Tonetu Duhovniku.

Prim.: Razgovor z bratom prof. Jožetom 21. febr. 1991; Arhiv Ministrstva za notranje zadeve v Lj. (zlasti ZA-403–1 in ZA Mačkovšek ing. Janko); ŠkALj; za delo pred prihodom v Trst zlasti Franček Saje, Belogardizem, II. izd., Lj. 1952, pass, in Stane Kos (ps.), Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941–45, I. del, Rim 1984, pass. ; za trž. obdobje neobjavljeni viri in pričevanja pri avtorju, zlasti Peter Šorli, Ana Pogačar, Vojko Arko, Rudolf Smersu; tiskani viri: Giuseppe Germani, Anton Duhownik, Vita Nuova, Trst 15. dec. 1945, 4 (povzetek v prevodu: Anton Duhovnik, Vestnik, Buenos Aires 1988, 214); Jeremija Kalin (= Tine Debeljak), Balada o Tonetu Duhovniku, Vestnik, Buenos Aires 1959, 84–85; Giuseppe Germani, Spomini na Mauthausen (prevod iz it. revije La Serpe), M(Trst) 1965, 169 (ponatis z uvodom: V spomin mučeniku Tonetu Duhovniku, Vestnik, Buenos Aires 1967, 9–10); Vojko Arko, P. Placido Cortese, ZbSS 1967, 82–87; Tine Debeljak, Zapiski ob robijk dobi pred dvajsetimi leti, ZbSS 1967, 102; Ignacij Kunstelj, Politika in duhovnik, Clc 1979, 29–30; Tone Rutar, V Podkorenijso pokopali tigrovca Slavka Jelinčiča, PDk 12. febr. 1982; Boris Mlakar, Domobranstvo na Primorskem, Lj. 1982, pass.

ij