Dolenc, Ervin (1960–2009)

DOLENC, Ervin, zgodovinar (r. 29. 9. 1960, Postojna; u. 22. 2. 2009, Ljubljana, pokopan v Senožečah). Oče Izidor Dolenc, uradnik v zdravstvu, mati Marija Dolenc, r. Pegan, uradnica. Brat Darko Dolenc, kemik.

Osnovno šolo je obiskoval v Senožečah in Divači, gimnazijo 1975–79 v Postojni. 1985 je na Filozofski fakulteti (FF) Univerze v Ljubljani (UL) končal študij zgodovine in filozofije. Po diplomi je krajši čas poučeval na osnovni šoli v Sežani, 1986 se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Inštitutu za novejšo zgodovino (INZ) v Ljubljani. 1989 je na FF magistriral z nalogo Kulturno prosvetna društva slovenskih delavskih strank v letih 1918–1929, 1992 doktoriral z disertacijo Kulturne zamisli slovenskih političnih strank in skupin ter njihove kulturne organizacije v letih 1918–1929: kulturna politika in kulturni boj. 1994 so ga na FF izvolili v naziv znanstveni sodelavec, 1999 v naziv višji znanstveni sodelavec, Senat UL pa 2004 v naziv znanstveni svetnik. Na FF so ga 2000 izvolili v naziv docenta.

Glavno področje njegovega raziskovalnega dela je bil kulturni razvoj in njegove idejnopolitične značilnosti od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne. Poudaril je pomen leta 1918 kot ključne prelomnice, ko so z oblikovanjem jugoslovanske države odpadle vse pred tem z nemškim nacionalizmom pogojene politične ovire za rast slovenske kulture. Monografija Kulturni boj: slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918–1929 (1996) obravnava slovenizacijo in razvoj kulturnih dejavnosti, idejnopolitični boj med katolicizmom in liberalizmom na področju kulture, vzgoje in izobraževanja ter strankarsko-kulturno organiziranost v dvajsetih letih 20. stoletja. O tem in športu je za obdobje med svetovnima vojnama pisal v Slovenski kroniki XX. stoletja (1995). Za monografijo INZ Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1992 (2005) je prispeval poglavja iz zgodovine kulture, prosvete, znanosti, slovenskega in jugoslovanskega kulturnega in političnega razvoja ter mednarodnega položaja Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev/Jugoslavije in bil eden od urednikov monografije. V monografiji Med kulturo in politiko: kulturnopolitična razhajanja v Sloveniji med svetovnima vojnama (2010) so zajete še obravnave razmerja med slovenstvom in jugoslovanstvom, položaja Katoliške cerkve v prvi Jugoslaviji in razhajanj v katoliškem taboru v tridesetih letih 20. stoletja, ideoloških in političnih sistemov fašizma in nacizma, položaja primorskih Slovencev pod fašizmom, razmerij in sporov v slovenskem komunističnem gibanju in delovanja tedanjega vodilnega slovenskega politika Antona Korošca v zadnjem obdobju njegovega življenja. 1999 je z Bojanom Godešo za objavo pripravil spomine urednika Slovenca Ivana Ahčina na Korošca. Posvetil se je tudi lokalni zgodovini. Monografsko je obdelal razvoj senožeškega območja od njegove naselitve do začetka devetdesetih let 20. stoletja. Kot pisec gesel je sodeloval pri Enciklopediji Slovenije in Primorskem slovenskem biografskem leksikonu. Posvetil se je teoretičnim problemom sodobnega slovenskega zgodovinopisja ter bil dejaven kot pisec učbenikov zgodovine za osnovno šolo in gimnazijo.

1999–2002 je kot asistent in nato kot docent sodeloval pri izvajanju predmeta Nastanek sodobnega sveta na Fakulteti za družbene vede UL, 2007–08 kot mentor mlademu raziskovalcu tudi pri izvajanju individualnega podiplomskega študija na FF. Sodeloval je s kolegi iz tujine – z oddelka za zgodovino jugovzhodne Evrope (Abteilung für Südosteuropäische Geschichte) in centra jugovzhodnih evropskih študij (Zentrum für Südosteuropastudien) univerze v Gradcu ter raziskovalci kulturnopolitičnih tem z univerze Columbia v New Yorku in zgodovinske fakultete moskovske državne univerze V. M. Lomonosova (Istoričeskij fakul'tet, Moskovskiy gosudarstvenn'y universitet imeni M. V. Lomonosova). 2001–04 je bil član bilateralne Slovensko-avstrijske komisije zgodovinarjev, od 2003 član društva za slovenske študije (Society for Slovene Studies) v ZDA. 2002–06 je bil član Znanstvenega sveta INZ, 2004–08 član uredniškega odbora knjižne zbirke INZ Razpoznavanja/Recognitiones. Od 1992 je sodeloval v Komisiji za delo zgodovinskih krožkov pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije in jo 2001–03 tudi vodil. 1998 je Zveza zgodovinskih društev Slovenije (ZZDS) na njegovo pobudo sprejela sklep o podeljevanju nagrade Klio za raziskovalno delo v zgodovinopisju. Predsednik komisije za podeljevanje nagrad Klio je bil od 1999 do smrti; od 2012 ZZDS podeljuje priznanje Ervina Dolenca za znanstveni prvenec na področju zgodovinopisja. 2010 mu je Občina Divača posmrtno podelila naziv častnega občana.

Dolenc Ervin, zgodovinar, r. 29. sept. 1960 v Postojni, živi v Lj. Oče Izidor, uradnik v zdravstvu, mati Marija Pegan, uradnica. Osn. š. je obiskoval v Senožečah in Divači, gimn. v Postojni, kjer je maturiral 1979. Na Filoz. fak. lj. U je študiral zgod. in filoz. in diplomiral 1985. Na odd. za zgod iste Fak. je 1. 1989 opravil magisterij s temo Kulturno prosvetna društva slovenskih delavskih strank v letih 1918–1929. L. 1992 je prav tam uspešno zagovarjal tudi doktorsko disertacijo z naslovom Kulturne zamisli slovenskih političnih strank in skupin ter njihove kulturne organizacije v letih 1918–1929 (Kulturna politika in kulturni boj). Od 1986 je zaposlen kot asistent raziskovalec na Inštitutu za zgod. delavskega gibanja, (sedaj Inštitut za novejšo zgod.) v Lj. Raziskuje slov. kult. zgod. v času med obema vojnama s posebnim ozirom na kult. politiko tedanjih oblasti oziroma tedanjih polit. strank. Za znanstveni simpozij Katoliška Cerkev in katoličani v slovenski politiki in kulturi 1890–1941 je pripravil referat Katoliška kulturna politika in kulturni boj v Kraljevini SHS 1918–1929(1992). Organiziral in aktivno je sodeloval tudi na simpozijijo svojem rojaku Danilu Zelenu v Senožečah (1991). Med D-čeve najpomembnejše objavljene razprave štejemo: Bratstvo – Izobraževalna društva narodnih socialistov (Kron 1990, 138–44); Krekova mladina (Prispevki za novejšo zgod. 1990, št. 1–2, 49–70); Kulturna zakonodaja v Sloveniji v času jugoslovanskega klasičnega parlamentarizma 1918–1929 (Prispevki za novejšo zgod. 1992, št. 1–2, 35–45); Reorganiziranje slovenskih kulturnih delavcev po državnem prevratij1918 (Prispevki za novejšo zgod. 1993, št. 1–2). D. se posveča tudi zgod. problematiki rodnih Senožeč ter tudi širšega območja. Sodelovanje pri lokalnem časopisu »27 vasi«, PrimSreč, Kron.

Prim.: Osebni podatki; Prispevki za novejšo zgod., XXIX, 1989, št. 1, 48–49.

Mlakar