Detela, Leon (1902–1982)

DETELA, Leon (Leon Teodor Maksimilijan Detela), biolog, zoolog (r. 12. 12. 1902, Jelšane; u. 14. 11. 1982, Ljubljana). Oče Januarij Alojzij Detela, uradnik, mati Marija Detela, r. Simčič.

Druga žena Martina Zwitter, kemičarka, sinovi Lev Detela, pesnik, pisatelj, Jure Detela, pesnik, in Andrej Detela, fizik, publicist, izumitelj, snaha Milena Merlak Detela, pesnica, svak Fran Zwitter, zgodovinar.

Osnovno šolo je obiskoval v Buzetu in Ljubljani. Maturiral je 1919 na realki v Ljubljani. Biologijo je študiral tri leta v Ljubljani in nato eno leto v Zagrebu. Med študijem je bil demonstrator na Botaničnem inštitutu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL) in tudi v Zagrebu. Diplomiral je 1924 v Ljubljani. 1925 je postal pogodbeni in nato pomožni asistent pri Franu Jesenku za področje fitofiziologije na Botaničnem inštitutu FF UL. 1927 je odšel na služenje vojaškega roka. Ko se je vrnil, se zaradi zmanjšanja števila asistentskih mest na FF UL ni mogel spet zaposliti na inštitutu, ampak je bil do 1929 suplent na gimnaziji v Murski Soboti, od aprila 1930 do 1932 suplent na klasični gimnaziji v Ljubljani, od avgusta 1932 do vojne profesor na realni gimnaziji v Mariboru, med vojno pa učitelj na I. gimnaziji v Ljubljani. Sodeloval je z OF, zato so ga 1944 zaprli in poslali v taborišče Dachau v Nemčijo. Po vojni je spet poučeval na I. gimnaziji v Ljubljani in bil nato vršilec dolžnosti ravnatelja na III. ženski gimnaziji. Od 1949 do upokojitve 1965 je bil profesor Višje pedagoške šole v Ljubljani.

Bil je strokovnjak za botaniko, še posebej za fiziologijo rastlin. 1947–74 je napisal več gimnazijskih in srednješolskih učbenikov za botaniko in biologijo, bodisi sam ali v soavtorstvu z Gabrijelom Tomažičem, Viktorjem Petkovškom, Jožetom Lazarjem in Antonom Polencem. Slednji je bil soavtor učbenika, ki je 1962 izšel tudi v Skopju v makedonščini. 1960 je napisal poljudnoznanstveno knjigo s področja fiziologije rastlin Usvajanje neživega sveta. Bil je tudi prevajalec; 1970 je prevedel Rastline Fritsa W. Wenta, 1978 pa skupaj z Martino Detela Rastlinski svet II Hendrika Corneliusa de Witta.

Ob šestdesetletnici študija biologije na Univerzi v Ljubljani (1979) je za svoje delo prejel zlato značko.

Detela Leon, naravoslovec, r. 12. dec. 1902 v Jelšanah pri Ilir. Bistrici, u. 14. nov. 1982 v Lj. Osn. š. v Buzetu in Lj., realka v Lj., matura 1919. Tri leta je študiral biologijo na U. v Lj., 4. leto v Zgbu, diplomiral v Lj. 1924. Od začetka študija je bil demonstrator na Botaničnem inštitutu v Lj. in Zgbu. Na Biologiji je postal pogodbeni, nato pomožni asistent pri prof. dr. Fr. Jesenku. 1927 je odšel služit vojaški rok, po vrnitvi ga niso sprejeli na U. Postal je suplent na gimn. v Murski Soboti do 1929, prof. na Klas. gimn. v Lj. do 1932, nato do vojne v Mrbu. Med vojno je učil na I. gimn. v Lj., 1944 je bil zaradi sodelovanja z OF zaprt in poslan v Dachau. Po vojni se je vrnil na I. gimn., nato je bil vršilec dolžnosti ravn. na III. žen. gimn., 1949 je postal prof. Višje pedag. šole, kjer je ostal do upokojitve 1965. – D. je bil velik strokovnjak v botaniki, v kateri je skrbno spremljal nova dognanja, posebno v rastlinski fiziologiji, a tudi sam je veliko zahajal v naravo. Sam ali z drugimi je napisal učbenike: Botanika za višje razr. gimn. (s prof. Tomažičem 1947, ponat. 1951); Botanika za nižje razr. sred. in njim sorodnih šol (s prof. Petkovškom 1948); Botanika za prvi letnik gimn. (1964, ponat. 1966, 1969); Biologija za sred. šole (s prof. Polencem 1954, še šest ponat. in prevod v maked.). Poljudnoznanst. je knjiga Vsvajanje neživega sveta (1960). Prevedel je F. W. Wenta Rastline (1970), z Martino Detela knjigo H. C. D. de Wita Rastlinski svet II (1978). 1979 je dobil zlato značko ob šestdesetletnici študija biologije na lj. U.

Sinovi: Lev (r. 1939 v Mrbu) je pisatelj na Dunaju. Jure (1951–1992) je bil pesnik in mislec v Lj., Martin (1947), Andrej (1949), živita v Lj.

Prim.: Nada Gogala, Prof. L. D. v slovo, Proteus 1983, 196 s sl. ; Moder, SNLP 56; Lev Detela, Časomer življenja, Buenos Aires 1987, z obširnim prikazom očeta; Enc Sje 2, 240.

Jem.