De Franceschi, Carlo (1809–1893)

De Franceschi Carlo, politik, zgodovinar, r. 16. okt. 1809 v Gologorici pri Pazinu, u. prav tam 8. jan. 1893. Oče mali posestnik Giuseppe, mati Lambertina Peschle iz Voloskega. Osn. š. v domačem kraju in v Pazinu, gimn. na Reki, 1832 je končal pravne študije na graški U. Zaposlil se je v sodni službi (Trst, Pazin, Rovinj, Vodnjan). 1848 je bil izvoljen v avstr. ustavodajno skupščino. Po razpustu parlamenta je nadaljeval sodno službo, toda po uvedbi absolutizma je bil zaradi suma, da pripada mazzinijanskemu krogu, upokojen. Po uvedbi ustavnega življenja je bil 1861 izvoljen – ko so v zboru dobili večino it. nacionalisti – za tajnika istrskega dežel. zbora. Takrat se je D. lotil domoznanskih študij. Tako je istrskemu dežel. zboru predlagal natečaj za tekst o zgodovini Istre, postavil je temelje pokraj. arhivu in si prizadeval za ustanovitev istrskega zgod. društva (ustanovljeno 1884), katerega preds. je bil v letih 1886–89. L. 1871 je objavil opis istrske grofije s posebnim poudarkom na gospodarskih razmerah (opis izšel v La Provincia dell'Istria), 1875 je objavil zgodovino Motovuna, naslednje leto zgodovino Pulja. D-jevo najobširnejše zgod. delo je L'Istria – note storiche (Parenzo 1879). L. 1883 je v obliki pisem starejšemu sinu Gian Pietru napisal Memorie autobiografiche, izšle so posthumno v reviji Archeografo Triestino (1925–26; hrv. prevod Uspomene, Pula-Rijeka 1989 s spremno besedo M. Bertoše). – Poleg že omenjenega Gian Pietra, pravnika, ki je u. 1884, se je sin Giulio (1856–1942) uveljavil kot ilustrator, Camillo (3. avg. 1868–27. okt. 1953) pa kot zgodovinar; prav Camillo je objavil očetove spomine in vrsto lastnih razprav o zgod. Istre in Trsta. Tudi Camillov sin Carlo (11. sept. 1900–30. mar. 1972) je bil zgodovinar. – D. je pisal zgod. Istre s poudarjenega nacionalističnega stališča, njegovo knjigo o Istri (1879) je kritično obravnaval Simon Rutar v LZ (1/1881, 160–64). D-nijeve Memorie autobiografiche pa imajo veliko pomembnih podatkov tudi za zgod. primor. Slov.

Prim.: DBI 36, str. 28–30; F. Semi, Istria e Dalmazia. Uomini e tempi. Istria e Fiume. Udine 1991, 299–301; M. Bertoša, Etos i etnos zavičaja, Pula-Rijeka 1985, 179–253.

B. Mar.