Darovec, Darko (1961–)

DAROVEC, Darko, zgodovinar, arhivist, publicist (r. 14. 12. 1961, Koper). Oče Jože Kavs (od 1949 Darovec), pravnik, mati Albina Darovec, r. Tomažič, računovodkinja. Žena Vida Rožac Darovec, zgodovinarka.

Osnovno šolo in pedagoško gimnazijo je zaključil v Kopru. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je 1982–87 študiral in diplomiral iz zgodovine in sociologije kulture. 1988 je opravil izpit za kustosa, 1990 pa za arhivista. 1990 je na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani vpisal magistrski študij in ga 1994 zaključil ter pridobil naziv magister arhivistike. 1998 je zagovarjal doktorsko delo Gospodarstvo severozahodne Istre v obdobju zatona Beneške republike (16.–18. stoletje) v luči delovanja zastavljalnic »Monte di Pietà« v Kopru in Piranu. 1993 se je izpopolnjeval na univerzi v Bologni, 1997–99 pa na univerzi v Pragi.

Najprej se je zaposlil kot kustos v Pokrajinskem muzeju v Kopru (1987–89) in kot arhivist v Pokrajinskem arhivu v Kopru (1989–96). Na Znanstveno-raziskovalnem središču Republike Slovenije (od 2003 Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem) v Kopru je bil zaposlen 1996–2012, od 1999 kot višji znanstveni sodelavec, od 2003 kot znanstveni svetnik; 2000–12 je bil direktor središča. Bil je med pobudniki zasnove 2003 ustanovljene Univerze na Primorskem (UP) in med najdejavnejšimi oblikovalci njenih študijskih programov. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je 2000 pridobil naziv docent za področji srednjeveška in novoveška zgodovina ter bil 2000–02 vršilec dolžnosti dekana novoustanovljene Fakultete za humanistične študije (FHŠ), kjer je predaval 2001–12. Na UP FHŠ je bil 2005 imenovan za izrednega, 2009 pa za rednega profesorja za področje zgodovine. 2012 je bil zaposlen na Inštitutu Nove revije, zavodu za humanistiko v Ljubljani, 2013 na Novi univerzi, Fakulteti za slovenske in mednarodne študije v Kranju, kjer je bil 2017–19 dekan, 2017–22 pa prorektor za raziskovalno dejavnost Nove univerze. 2012 je ustanovil zasebni Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja ter postal njegov direktor. 2015–21 je bil zaposlen na Univerzi Ca’ Foscari v Benetkah, od 2016 pa tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je 2015 pridobil naziv redni profesor.

Pri svojem znanstvenoraziskovalnem delu se ukvarja z analizo in razlago primarnih arhivskih virov, ki jih hranijo arhivi in knjižnice v Kopru, Piranu, Benetkah, Ljubljani, Trstu, Pazinu, na Dunaju in Reki. Raziskuje zgodovino Istre in Sredozemlja s poudarki na gospodarski, pravni in kulturni zgodovini, preučuje obmejno problematiko ter strukturo konfliktov in kriz v jadranski regiji, posveča se zgodovini ustanov, uprave, pravosodja, historični demografiji, migracijam, materialni in duhovni kulturi od konca srednjega veka do 19. stoletja. V okviru svojih raziskovalnih projektov in programov se ukvarja z običajnimi sistemi reševanja konfliktov, z interdisciplinarnega vidika preučuje oblikovanje slovenskega naroda in države. Je avtor številnih monografij, znanstvenih in strokovnih člankov ter učbenikov. Je koordinator mnogih mednarodnih projektov in iniciativ, pa tudi mnogih nacionalnih raziskovalnih in bilateralnih projektov, v katerih tudi raziskovalno sodeluje. Od ustanovitve interdisciplinarne znanstvene revije Annales: Anali za istrske in mediteranske študije 1991 je njen glavni urednik, enako tudi 1993 ustanovljene znanstvene revije Acta Histriae ter znanstvenih in strokovnih monografskih izdaj iz zbirke Knjižnica Annales. Je tudi član uredniških odborov številnih domačih in tujih znanstvenih revij ter recenzent evropskih znanstvenih projektov (Horizon).

Poseben dosežek je bila 2015–17 pridobitev štipendije 7. okvirnega programa Marie Curie z raziskovalnim projektom FAIDA – Feud and blood feud between customary law and legal process in medieval and early modern Europe: the case of the Upper-Adriatic area na Univerzi Ca' Foscari v Benetkah ter vodenje evropskega projekta COST z akronimom CHANGECODE (2023–27).

Bil je štipendist sklada Open Society Fund (1993) in fundacije Research Support Scheme (Praga, 1997–99). Ob deseti obletnici UP FHŠ (2010) je prejel nagrado za pripravo številnih študijskih programov, 2011 pa je bil prejemnik nagrad Primorski UM 2010 za uvajanje vrhunskega znanja v prakso.

Darovec Darko, zgodovinar, arhivist, publicist, r. 14. dec. 1961 v Kopru, kjer živi. Oče Jože (roj. Kavs), pravnik, mati Albina Tomažič, računovodkinja. Osn. š. in gimn. je obiskoval v Kopru. V šol. letu 1982/83 se je vpisal na Filoz. fak. U. v Lj. (A - zgodovina, B - sociologija kulture) in 1987 diplomiral z nalogo Koper in Benetke. Že sept. i. l. se je redno zaposlil kot kustos-pripravnik v Pokraj. muzeju v Kopru ter naslednje leto opravil potrebni strok. izpit. 1989 se je zaposlil v koprskem Pokraj. arhivu, opravil strok. izpit za arhivarja ter vpisal podiplomski študij na Filoz. fak. v Lj. in doslej opravil vse izpitne pogoje za magisterij, smer arhivistika za gradivo do 18. stol. Glavni ur. je periodične revije Annales, kot tajnik deluje v Zgodovinskem društvu za juž. Primor. ter publicira. Izdal je samostojno delo Pregled zgodovine Istre (Koper 1992), publiciral 11 razprav s področja zgod. Istre ter več komentarjev, ocen in poročil. Objavlja v PrimSreč, Kron, ZČ, PrimN in v Annales.

Prim.: Osebni podatki; Katalogi Demoznanskega oddelka koprske knjižnice.

ViK