Novi Slovenski biografski leksikon
DUJEC ZACCARIA, Angela (rojstno ime Angela Dujec, ime po prvi poroki Angela Sancin, Angelca Sancinova, ime po drugi poroki Angela Dujec-Zaccaria, Angela Dujec Zaccaria, Angela Dujec Caharija, Angela Caharija, Angelca Caharijeva), gledališka igralka, sopranistka, operetna in koncertna pevka (r. 13. 7. 1913, Trst, Italija; u. 27. 12. 2003, Zagreb, Hrvaška). Oče Franc Dujec, policijski nadzornik, mati Frančiška Dujec, r. Sila. Mož Belizar Sancin, operni pevec (poročena 1937–?).
V prvih letih njenega življenja je družina živela v Trstu, kjer je oče služboval. 1918 so bili izgnani, naselili so se v Mariboru, kjer je 1929 dokončala trgovsko šolo. Petje je študirala na ljubljanskem Konservatoriju (trije letniki) in na Dunaju ter se zasebno izpopolnjevala pri Francetu Maroltu (teorija in petje) in pevsko pri Adu Darianu v Ljubljani. 1929–33 je službovala kot uradnica pri mariborski podružnici Zadružne gospodarske banke,1933–39 kot uradnica v podjetju Pergler v Mariboru. 1939–40 je bila igralka v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, 1940–45 pa igralka v ljubljanski Drami, kjer je debitirala kot Jacinta (Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, 1940). Med vojno je nastopala tudi v ljubljanski operi (predvsem v operetah). 1941–45 je aktivno delovala v Osvobodilni fronti v Ljubljani. 1945–53 je bivala v Trstu, kjer je delovala kot igralka v tamkajšnjem Slovenskem narodnem gledališču (danes Slovensko stalno gledališče ‒ SSG) in se štiri leta izpopolnjevala v petju pri Lauri Gasparini, 1953–57 je bila solistka v Beograjski komediji, 1956–58 solistka v Berlinu in Münchnu, od 1957 pa do konca sezone 1966/67 je honorarno nastopala kot igralka pri Slovenskem gledališču (danes SSG) v Trstu.
Nastopala je kot Angelca Sancinova in Angelca Caharijeva, poustvarila je številne dramske vloge. Mdr. je bila Jacinta (Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, 1940), Berta Ardisova (Alfred Gehri: Šesto nadstropje, 1941), Giuditta (Cesare Meano: Večno mlada Saloma, 1942), Angela (Edvard Gregorin: Oče naš, 1942), Krivčeva Francka (Josip Jurčič, Pavel Golia: Deseti brat, 1942), Igralka (Luigi Pirandello: Šestero oseb išče avtorja, 1942), Dekle z rdečo kapico (Cvetko Golar: Ples v Trnovem, 1942), Milka (Ljuba Prenner: Véliki mož, 1943), Giuditta (Gherardo Gherardi: Jesen, 1943), Žena iz Magdale (Edvard Gregorin: V času obiskanja, 1943), Vienda (Gabriele D'Annunzio: Jorijeva hči, 1943), Gospa Marica (Osip Šest: Cvetje v jeseni, 1943), Blanche (George Bernard Shaw: Kako zabogatiš, 1946), Marianne (Molière: Skopuh, 1948), Julinka (Aleksander N. Ostrovski: Donosna služba, 1949), Pepka (Carlo Goldoni: Primorske zdrahe, 1948, 1950), Barbara (Bratko Kreft: Celjski grofje, 1951), Lavra (Marin Držić: Dundo Maroje, 1952). V operetah je nastopila kot Grizi (Franz Schubert: Pri treh mladenkah, 1941), Liza (Franz Lehár: Dežela smehljaja, 1943), Filmska igralka (Nico Dostal: Clivia, 1944). Nastopala je tudi kot koncertna pevka.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine