Dugulin, Avgust (1905–1981)

Dugulin Avgust, politični delavec, r. 16. avg. 1905 v Škrbini na Krasu. Oče Ivan, kmet in delavec, mati Ivana Bunc. Izučil se je za čevljarja (1924). To leto ga je Albert Vrabec vključil v organizacijo komunistične mladine in ga skupaj z Alojzom Pahorjem iz Svetega določil za delovanje med mladino. 1926 je služil vojaški rok v Turinu; tu navezal stike s KPI. Po četah 1. bataljona organiziral protifašistične skupine, pripravljal razne sabotaže, za kar je bil večkrat zaprt. Ob vojaških vajah na francoski meji se mu poskus pobega v Francijo ni posrečil. Po vrnitvi od vojakov je skupaj z Alojzom Pahorjem organiziral protifašistične skupine na Krasu, sodeloval s TIGR. Sestanki na Trstelju. Povezal se je tudi z Albinom Vodopivcem, sekr. komit. KPI za Goriško; ta je v Škrbini na Krasu osnoval prvo trojko, v kateri sta bila poleg D-a še Oskar Bunc in Mirko Batista. 1932 se je D. zaposlil pri grdanji ceste v Postojni. Tu skušal pobegniti v Jslo, a je bil odkrit in zaprt v Postojni. Še isto leto se je povezal s Pinkom Tomažičem. 1934 se je povezal z Alojzom Budinom iz Koludrovice, ki ga je zadolžil v rajon, komit. za Kras, da je organiziral trojke po Krasu (Temnica, Vojščica, Kostanjevica, Opatje selo), posebej še iz članov TIGR. 1935 se je udeležil konference na Trstelju, kjer je bil sprejet sklep o organiziranju ljudske fronte. Od 1937 spet redno zaposlen v Renčah kot čevljarski pomočnik; 1938 delal s Pinkom Tomažičem, od 1939 skupaj z Leopoldom Štolfo, ki sta svoje delo razširila tudi na Vipavsko in Goriško. V tem času je organiziral »rdečo pomoč«. Na D-ovo pobudo se je 1941 vršil na Kremancah nad Renčami sestanek antifašistov in komunistov Krasa in Vipavske. Ko so poleti 1941 prišli na Primorsko po nalogu CK KPS O. Kovačič, A. Velušček in J. Lemut, je stopil z njimi v stik in bil izvoljen za sekr. OK KPS za Kras. Tega leta je D. ustanovil ročno tehniko za letake, ki so jih potrebovali za trosilne akcije. Sam je izdeloval štampiljke iz gume, v kovačnici Derman v Škrbini pa je organiziral izdelavo ročnih bomb; delavnico samo je vodil Anton Šibelja–Stjenka. Pozimi 1942 je organiziral rajonske KPS in OF v Škrbini, Dutovljah, na Opčinah, v Nabrežini, Opatjem selu, Doberdobu, Sežani, Tržiču (v ladjedelnici). V prvi polovici 1942 se je udeležil pokraj. konference, nato je obnavljal vaške odbore na Krasu. Dec. 1942 se je udeležil I. pokraj. partijske konference v cerkvici sv. Katarine na Vrhu. To leto je poleg terenskega dela opravljal tudi politično delo v I. kraški četi, organiziral stike s to četo in stanico P-13 ter komitejem. Po sept. 1943 je postal kot član CK KPS član vseh okrožnih forumov in PNOS za Slovensko Primorje. 1944 je postal načelnik izpostave ONZ za Kras in član OK KPS. Od avgusta 1944 je deloval kot referent pri PNOO v komisiji za ugotavljanje vojnih zločinov. To leto je tudi slušatelj partijske šole v Cerknem. Od maja 1945 je v kriminalnem oddelku PNOO. 1947 je štiri mesece zaprt pod Zavezniki zaradi napada na zavezniško policijsko postojanko, a zaradi pomanjkanja dokazov izpuščen. Sekretar oblastnega odbora ZB NOV postane 1948, 1954 pa član okraj, komit. KPS za Gor., preds. okraj, odbora ZB NOV in član odbora OF. 1954 nastopi službo namestnika upravnika Goriškega muzeja, kjer ostane kot kustos NOB do 1962, ko je upokojen. Po vojni je opravil dva upravno-politična tečaja in nižjo partijsko šolo v Lj. 1952 je bil na nižji oficirski š. Je nosilec spomenice 1941, reda hrabrosti, reda zaslug za narod, reda bratstva in edinosti in reda z zlatim vencem (1961) ter reda dela z rdečo zastavo (1975). Je tudi rezervni kapetan v pokoju. Za četrti zvezek Beril, ki jih izdaja Goriški muzej, je napisal članek Škrbina v boju za svobodo (str. 49–80), spominskega značaja pa je njegov prispevek Smrti sem ušel (PrimN 1961, 9). Ilegalno ime Maks Potokar.

Prim.: Duša Ferjančič, To je temelj, na katerem gradimo, PrimN 1969, 40, 3 s sl.; Tesno povezani s Primorsko, PrimN 1975, 39, 8 s sl.; Delo 1975, 281; T. K., Berilo o Škrbini, NL 1975, 3; Škrbina na Krasu, Nova Gorica 1975, 80.

Brj.