Drašček, Albert (1907–1990)

Drašček Albert (Berto), izseljenski publicist v Argentini, r. 24. avg. 1907 v Solkanu. Oče Alojzij, mizar, mati Antonija Gomišček. Izučil se je za mizarja. Ob času hude gospodarske krize v Italiji in fašističnega pritiska se je izselil v Argentino (1930). Najprej je bival v Cordobi, nato v Buenos Airesu. Bil je član propagandnega odseka DKD Ljudski oder. Tu je v okviru DKD Ljudski oder Ivan Cankar izhajala od 1937 do 1942 revija Njiva. Sprva ji je bil urednik Franc Birsa, potem pa D., zato je objavil tudi več organizacijskih prispevkov: Kako ojačiti Zvezo? (Njiva 1942, 1, 11), Zakaj se trudimo? (Njiva 1942, 6–7), več pa je prispeval tudi splošno kulturnih člankov: Kulturne vesti, Naši kulturni delavci itd. Uredil je tudi tretji koledar, ki ga je izdalo to društvo in je bil posvečen Ivanu Cankarju; v njem je napisal tudi uvod v španščini. Ko so slov. izseljenci v Argentini priredili ob 100-letnici rojstva S. Gregorčiča veliko slavje in izdali Gregorčičeve Zbrane poezije (1945), jim je D. napisal (priredil) Kratek življenjepis pesnika (str. 15–29). Bil je urednik Njive od 5. štev. 1937/38, vanjo je tudi dopisoval (npr. Slovenci in slovenstvo, Leningrajska simfonija, Lev Nikolajevič Tolstoj, itd.). Ko je bil marca 1942 osnovan Pripravljalni odbor jugoslovanske narodne odbrane, je bil D. izvoljen vanj kot predstavnik Ljudskega odra. Prav tako je postal član Odbora prijateljev sovjetske Rusije, ki je izdal proglas »Slovenskemu delavstvu« (Njiva 1942, št. 8, 139–40). Ta odbor je pošiljal ekonomsko pomoč Rusiji, za kar je prejemal tudi zahvale (prim. sporočila v Njivi). Pred nekaj leti se je D. mudil na obisku v stari domovini. Podpisoval se je z začetnicama A. D. Podobno kot brat se udejstvuje tudi Jože Drašček, r. 3. apr. 1903, ki je odšel v Južno Ameriko leto dni pred Albertom.

Prim.: Krstne matice v Solkanu; Njiva 1940, 237; 1941, 118; 1942, 200; Ciril Kren, Kulturno življenje Slov. v Argentini, SlovIK 1954, 217; France Kurinčič, Slovenski izseljenci v Argentini in narodnoosvobodilna borba, SlovIK 1954, 74; JKol 1954, 130; SIK 1966, 204.

Brj.