Dorbolò, Lin Mihael (1888–1943)

Dorbolo' Lin Mihael, beneški kulturni delavec in vzgojitelj, r. 17. dec. 1888 v Biarči (Biarzo) pri Špetru ob Nadiži, u. 20. jul. 1943 v Vidmu in pokopan v Špetru. Oče Anton, kmet, mati Roža Juša (Jussa). Ko so ga poklicali k vojakom, se je vpisal v vojaško akademijo in kot artilerijski poročnik služil v prvi svetovni vojni. Na U v Neaplju je dosegel doktorat iz leposlovja (lettere). Po vojni je stopil v bogoslovje v Vidmu in postal duhovnik 1921. Služboval je najprej kot kpl. v Špetru ob Nadiži (1921–23), nato je poučeval na ženskem učit. v Vidmu in končno na gimn. ter na liceju v semenišču v Vidmu (1924–43) it., lat., gršč. in tudi slov. Predaval je na ljudski U v Vidmu o Virgilu in dokazoval, da je preko biblije dojel prvine hebrejskega monoteizma in menda zaslutil jedro krščanstva. Zanimal se je za slov. beneške dijake in jih med počitnicami pripravljal na vstop v semenišče. Kot Trinkov učenec se je posvečal vzgoji beneške mladine. O počitnicah je več let duhovno oskrboval Sv. Višarje in tu vedno globlje spoznaval vernost in kulturo slov. ljudstva. Ob stikih z duhovniki in izobraženci iz Gor. in Lj. postal ognjevit branilec slov. koristi v Slovenski Benečiji in sploh v zamejstvu. Cuffolo je o njem zapisal v Dnevniku: »Nadarjen, izobražen, nepremagljiv v svoji stroki; učil je tudi slovenščino v semenišču. Priznan slov. rodoljub, neizmerno je ljubil svojo domovino, kateri je delal veliko čast v Furlaniji... Noben drugi profesor ali duhovnik ni imel v Vidmu toliko duhovnikov pri pogrebu: 300 duhovnikov in 70 bogoslovcev...«.

Prim.: Žpk arh. v Špetru ob Nadiži; H. Špekonja [= dr. Metod Turnšek], Rod za mejo, 60 in 69; ustna poročila sobratov; I. Juvančič, Beneško-slovenska duhovščina, Znamenje 1977, 144.

B. Z.