Dompieri, Sergio (1884–1970)

Dompieri Sergio, gor. prefekt, odvetnik, r. 13. okt. 1884 v Trstu, u. pt. 3. marca 1970; oče Carlo, mati Ana Vigola. Ob nastopu fašizma se vključil v fašistično stranko, a bil zaradi nesoglasij izključen 1924 za nekaj mesecev, 1925 zapustil mesto občinskega odbornika in se posvetil advokaturi. Jul. 1929 imenovan za gor. prefekta, kar je ostal do nov. 1930. V tej kratki dobi se je izkazal kot odprt in razgledan človek. Zastopal je zmernejšo linijo nasproti slov. manjšini in tako prišel navzkriž s faš. stranko in njenim tajnikom Avenantijem, kar je prišlo predvsem do izraza ob ukinitvi Besednjakovega (PSBL II, 69) NL. Tedaj je D. pisal v Rim, da »ni politično modro pustiti slov. prebivalstvo v deželi brez vsakega lista, kajti sicer bo seglo po tujem tisku, ko je tako navezano na branje, kar sipričuje tudi dejstvo, da med njimi ni analfabetov.« Poskrbel je, da sta Besednjak, s katerim se je dobro razumel, in Bitežnik dobila opozorilo in potne liste, da se izogneta konfinaciji. V svojih spominih Episodi di vita pubblica, (PO 1966, 27–274; 1967, 73–97, 135–143, 211–226; 1968, 187–196) negativno ocenjuje faš. nacionalno politiko, češ da je bila »negotova, nespametna, protislovna«, sam pa da je ob službovanju v Gor. želel vzpostaviti »človeške in korektne odnose s Slovenci«. O zločinu v vasi Koprivišče (Kal nad Kanalom), ko je bil 30. nov. 1930 ubit financar, trdi, da je ta postal žrtev ljubosumja med kolegi in ne žrtev 13 Slovencev, ki so jih 1932 obsodili na 30 in 20 let ječe. Goriški federali so D-ja tožili v Rim in tako je bil odstranjen, ne da bi se mogel zagovarjati. Za D-jevo Slovencem še kar pravično politiko je najboljši dokaz fascikel gor. federalnega faš. tajnika Avenantija, ohranjen v arhivu IZDG v Lj., ki zagovarja nasprotno politično delovanje od D-jevega. D. je bil iz Gor. premeščen najprej v Ravenno, kot podesta v Bocen, ponovno kot prefekt v Trapani, Imperio in Ancono. Tu se je zavzel za Jude in ponovno prišel v spor z oblastjo. Zato je bil 1. sept. 1942 na lastno željo razrešen službe. V drugi svet. vojni se je udeležil bojev v Dalmaciji z divizijo »Zara«, predvsem pri obrambi Zadra 8. sept. 1943. Po drugi svet. vojni ni aktivno posegel v politiko, pač pa je v njegovih člankih in spisih, s katerimi je sodeloval v PO in La Rivista Dalmatica, čutiti nacionalistično noto, posebej ko gre za probleme Istre.

Prim.: Čermelj, Slovenci 133, 213; Apih, Italia 283; G. Fogar, Dall'irredentismo alla Resistenza nelle provincie adriatiche, Udine 1966, 80, 267; A. Tamaro, Vent'anni di storia, II, Roma 1954, 299; Gatterer 467; M(Trst) 1973, 2, 23; I. Juvančič, Leto bazoviških žrtev 1930, Kron 1974, 2, 114–115, 119–190.

Češč.