Domicelj, Silvester (1868–1938)

Domicelj Silvester, upravni jurist, r. 30. dec. 1868 v Zagorju na Pivki, u. 3. nov. 1938 v Lj. Gimnazijo je študiral v Lj., pravo v Gradcu; 1893 je stopil v službo pri finančnem ravnateljstvu v Lj., a že naslednje leto (1894) jo zamenjal za službo pri polit. upravi na Kranjskem ter bil dodeljen okrajnemu glavarstvu v Radovljici. Tu je 1896 postal vladni koncipist. Od 1897 do 1900 je služboval v Lj. pri deželni vladi, postal 1899 okrajni komisar, bil 1901 premeščen v Logatec, napredoval tam 1906 za vladnega tajnika in bil 1907 imenovan za vodjo okrajnega glavarstva v Postojni. 1908 je bil premeščen k okrajnemu glavarstvu v Lj., naslednje leto pa v Črnomelj. Tu je 1912 postal okrajni glavar. 1917 je bil zaradi bolezni začasno upokojen, a se po prvi vojni v novi državi ni več vrnil v službo. Živel je pretežno v Gradcu in se le zadnja leta (1933) vrnil v Ljubljano. D. je bil eden redkih slov. upravnih juristov, ki se je resno ukvarjal s slov. pravnim jezikoslovjem. Uprl se je dotedanji praksi doslovnega prevajanja terminoloških izrazov in iskal čisto nova pota. Napravljal se je, da bi napisal na psihologiji zgrajen sistem slovenske frazeologije, a dela ni uresničil, ker ga je mučila kronična želodčna bolezen. Kot spreten in vesten uradnik se je izredno poglobil v duha slov. jezika. V SP 1906 je objavil anonimno razpravo Govor, psihologija, terminologija. Gre za karakteriološko študijo, v kateri odkriva temeljne razločke med slov. (objektivnim) in nemškim (subjektivnim) načinom mišljenja in govora ter predlaga korenito preosnovo terminološkega raziskovanja, kateremu naj bo predmet ne več samo beseda, ampak misel, študija je bila začeta, kot da ji bo sledilo nadaljevanje, ki ga pa potem ni bilo. O istem predmetu je kasneje napisal študijo v nemškem jeziku Über den Geist der slovenischen Sprache (Gradec 1924). Zanimal se je tudi za dramatiko, zlasti za Shakespearja. Prevedel je njegovo dramo Romeo in Julija; njegov prevod je lj. D uprizorila 1. jan.1901. Kritika z D-evim jezikom ni bila zadovoljna, češ da je pogosto »rokovnjaške barve« (S 4. jan. 1901). D. je bil več let gledališki poročevalec SN (1898–1906).

Prim.: Pol stoletja, 87–88; Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums zu Laibach 1880, 70; 1881, 75; 1882, 61; 1883, 59; 1884, 94; 1886, 61; 1888, 55; S 4. jan. 1901; SN 7. in 9. jan. 1901; F. Koblar, NZ 1906, 192; D. Moravec, Shakespeare pri Slovencih, Lj. 1965, 211–12; isti, Slovensko gledališče Cankarjeve dobe 1892–1918, Lj. 1974, 136–37; Rudolf Andrejka, SP 1938, 355–6.

Brj.