Dolžan, Angel (1839–1906)

DOLŽAN, Angel (Angelo Dolzan, Angelo Dolzani), organist, skladatelj, izdelovalec orgel (r. 2. 5. 1839, Trst, Italija; u. 17. 02 1906, Trst, Italija). Oče Nikolaj Dolžan, mati Rozalija Dolžan, r. Paconzio.

O Dolžanovi mladosti in glasbeni izobrazbi ni zanesljivih podatkov. Značilnosti večine od osemnajstih maš za zbore z orglami in drugih sakralnih skladb pričajo o solidni kompozicijski spretnosti in kažejo obvladovanje melodičnih linij posameznih zborovskih glasov. Znanje s področja izdelovanja orgel je pridobival ob sodelovanju z orglarsko rodbino Bazzani, ki je v Benetkah nasledila orglarja Francesca Merlinija, obe delavnici izhajata iz tradicije Gaetana Callida in Petra Nakića. Viri ga povezujejo z malo znanim Vincenzom Tonellijem, ki je v Trstu izdelal nekaj manjših orgel.

Od 1869, ko je zabeleženo Dolžanovo popravilo orgel na Opčinah, sledita dve desetletji večjih ali manjših popravil orgel po mestnih cerkvah v Trstu in bližnji okolici. Med drugim je 1879 z odličnimi ocenami kolavdiral orgle Frana Goršiča v Dolini. Redno je vzdrževal in popravljal orgle v stolnici sv. Justa ter v cerkvah svete Marije Velike in svetega Antona Starega, kjer je vse življenje deloval kot cerkveni organist. Iz župnijskih virov v Pičnu v Istri ni mogoče potrditi, da bi 1888 tam izdelal nove orgle. So pa zanesljivo njegove orgle v cerkvi sv. Evstahija v Dobroti Boke Kotorske (Črna gora) iz 1890, o čemer je pričala napisna tablica: Cav. Angelo Dolzan – Trieste, Via Navali No. 5. V beneškem slogu in z mehansko trakturo so principalno piramido ripena do stopnje trigesima sesta (XXXVI) dopolnjevali registri Flauto, Ottavino, Cornetta in Voce umana; registri Principale, Ottava in Fagotto so bili med h in c ločeni na basovski in sopranski del. Izstopajoč je bil principale secondo, orgle pa so imele še pomožna registra Tiratutti in Terza mano ter Tamburo, ki se je prožil na osemnajsto pedalno tipko. Sicer solidno izdelane orgle so imele piščali iz ponikljanega cinka, kar je Božidar Grga ob ogledu 1971 s stališča organologije ocenil kot »primer mešetarske izdelave«. Iz drugih opusov in ponudbe za župnijsko cerkev Škedenj v Trstu je razvidno, da je Dolžan ohranjal beneško tradicijo orgelske zvočne zasnove. Dokumenti sicer kažejo, da je vse dele orgel kupoval pri Bazzaniju v Benetkah, po Istri in Dalmaciji pa glasbila sestavljal in intoniral. V istrskem Momjanu je zvočno sliko sestavljalo enajst registrov, od tega dva deljena na bas in sopran, dva pa omejena na sopransko stran. Dolžanu pripisujejo pred desetletji odstranjene orgle v Suhorju z letnico 1899, ki jih je v svojem dnevniku pohvalil škof Jeglič.

Dolžan Angel, skladatelj, organist in izdelovalec orgel, r. v Trstu 2. maja 1839 in tu u. 17. febr. 1906. Oče Nikolaj, mati Rozalija Paconzio. Bil je organist pri cerkvi sv. Marije Velike in pri Sv. Antonu Starem v Trstu. Uglasbil je 18 maš in več nabožnih pesmi. Kot izdelovalec orgel se je omejil na nakupe materiala za glasbila v Benetkah pri Bazzaniju, sam je imel v Trstu le mizarsko delavnico in sestavljal orgle. Postavil je nove orgle v Pičnu v Istri (1888), Dobroti v Dalmaciji (1890), v Momjanu (1896), Suhorju (1900) ter popravil orgle v Vodnjanu (1887). V Trstu je imel redno v oskrbi Tonolijeve orgle v stolnici sv. Justa. 1869 in 1876 je popravil orgle na Opčinah, 1871 male orgle v stolnici sv. Justa in 1880 pri Sv. Antonu Starem. 1891 se je udeležil natečaja za postavitev orgel v Škednju. Izdeloval je tudi harmonije.

Prim.: Zgod. arh. trž. obč.; G. Radole, L'arte organaria in Istria, Bologna 1969, 136.

Šah