Dolgan, Ervin (1923–2008)

Dolgan Ervin (v krstni knjigi Ermin), politični in družbeni delavec, r. 13. apr. 1923 v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Oče Franc, mizar, mati Antonija Krebelj. Osn. š. obiskoval v Ilirski Bistrici, 1937 odšel v Jslo, postal tu mizarski vajenec, se 1939–40 vključil v delavske sindikate (URS), nastopal v demonstracijah in stavkah ter postal 1940 član KPS, ki ga je določila, da je delal v organizaciji SKOJ za Slovenijo. 1940 bil pritegnjen v njen pokrajinski komite. Ilegalno delo ga je večkrat vodilo v Prekmurje, na Dolenjsko in Notranjsko. Ob napadu na Jslo se je prijavil v vojsko. Po razsulu stare Jsle se je večkrat sestajal s Tonetom Tomšičem (ta je večkrat spal v D-ovi sobi); ta ga je v soglasju s CK KPS poslal na Primorsko (jun. 1941), tu v 2 mesecih vzpostavil številne terenske odbore in pridobil zaupnike v vaseh po Pivki in Ilirskobistriškem območju, pa tja do Reke. Vrnil se je v Jslo in še v avgustu 1941 pripeljal prve skupine partizanov na Primorsko. Potem ko je ta Pivška četa opravila prve sabotažne akcije (iztirjenje vlaka v Kilovčah itd.) in je D. bil na poti na pokraj. konferenco primorskih aktivistov, je padel v fašistično zasedo, bil ranjen in odpeljan v bolnišnico na Reki, od tu pa v zapore v Trst, Koper in končno v Rim, kjer je bil jeseni 1942 obsojen pred posebnim sodiščem na 30 let zapora. Iz kaznilnice San Giminiano pri Sieni je pobegnil skupaj s tovariši (10. jan. 1944) in se priključil okrožnemu KPS odboru za Brkine, postal rajonski sekr. za Jelšane, vodil nato agitprop komisijo pri okrožnem komiteju. Po treh mesecih so ga poslali na pokraj. komite SKOJ Slovenije v Belo krajino in ga še isto leto imenovali za sekr. OblK SKOJ za Primorsko, ker je ostal do konca vojne. Bil je nato sekr. OblK in mestnega komiteja SKOJ v Trstu ter član mestnega komiteja KPS. Od 1946 je bil v Lj. organizacijski sekretar pokraj. komiteja SKOJ za Slov., a še isto leto odšel v Bgd na enoletno višjo partijsko š. Po vrnitvi delal kot inštruktor CK KPS. Konec 1948 imenovan za organ. sekr. OblK KPS za Goriško (do 1951), ko je postal pomočnik ministra za kmetijstvo LRS. Od 1952 je bil sekretar okraj. kom. ZK v Sežani in poslanec v republiški skupščini LRS (od 1954). 1958 izvoljen za preds. rep. odb. Sind. komunalnih in obrtnih delavcev Sje, član rep. sveta ZSS, član njegovega predsedstva ter član predsed. tega sindikata. Avg. 1960 postal preds. komisije RS ZSS za samoupravljanje. Od 1962 imel vodilna mesta v gospodarstvu, bil član revizijske komisije CK ZKS, član centr. sveta ZSJ, član predsedstva republ. sveta ZSS, član obč. komiteja ZKS Lj .-Bežigrad, član rep. odbora ZZB NOV Sje, član uprav. odb. cestnega sklada SRS, član uprav, organa zvezne zunanjetrgovinske zbornice, preds. skupščine zavarovalnice Ljubljana. Prejel je red zaslug za narod I. in II. stopnje, red za hrabrost, red bratstva in enotnosti II. reda, red partizanske zvezde III. reda, 1977 zlati znak Zveze sind. Sje. V knjigi Vstaja jugoslovanskih narodov (Lj. 1965, 332–342) je objavil memoarski zapis Začetki narodnoosvobodilne borbe v Primorju.

Prim.: J[anko] V[alentinčič], Kandidati za republiški zbor na Sežanskem, Slov J 1953, 43, 11 s sl.; Kojeko 1, 145; Zbornik dokumentov in podatkov o NOV jugosl. narodov, Bgd 1952, d. VI, knj. 1, 139; Zlati znak Zveze sindikatov Slovenije, Lj. 1977, 15 s sl.; M. Zadnik, Požig prvih sedmih vasi na Primorskem, Trst 1972, 6–7.

Brj.