Didek, Smiljana (1911–2001)

DIDEK, Smiljana (rojstno ime Smiljana Ivančić), slikarka, ilustratorka (r. 18. 1. 1911, Opatija, Volosko, Hrvaška; u. 29. 5. 2001, Ljubljana). Oče Ivan Ivančić, klasični filolog, mati Gizela Ivančič, r. Vales. Mož Zoran Didek, slikar, oblikovalec, likovni pedagog in teoretik, nečakinja Irena Didek Pregl, arhitektka.

Po končani srednji šoli, ki jo je obiskovala na Sušaku, je 1929–33 kot edina ženska v letniku na umetniški akademiji v Zagrebu študirala slikarstvo in 1933 opravila specialko za srednješolske profesorje. V času univerzitetnega izobraževanja je spoznala Zorana Didka, ki je bil njen akademijski kolega, in se 1931 z njim poročila. 1938–40 je delala kot učiteljica risanja na nižji gimnaziji v Glini, 1940–44 pa kot suplentka na ženski gimnaziji v Sarajevu. 1943 je na rektoratu univerze v Zagrebu opravila izpit za srednješolsko profesorico in naslednje leto dobila profesorski naziv. 1944–46 je kot asistentka histološkega inštituta zagrebške medicinske fakultete risala preparate, nato pa od 1947 kot asistentka in od 1962 kot višja strokovna sodelavka delala na Patološko-anatomskem inštitutu Medicinske fakultete v Ljubljani. Študijsko je bivala v Parizu, in sicer 1953 tri mesece, 1955 dva meseca, 1957 pa kot štipendistka Sveta za kulturo in prosveto LRS dva meseca v Londonu, Parizu in Milanu. Z ambicijo napisati doktorat je začela zbirati gradivo za temo Anatomski listi Leonarda da Vincija, vendar je po moževi bolezni delo prekinila in se 1970 predčasno upokojila. 1966 so jo sprejeli med člane mednarodne organizacije medicinskih ilustratorjev s sedežem na univerzi v Cincinnatiju v Ohiu (ZDA). Do upokojitve je bila članica Društva univerzitetnih profesorjev in drugih znanstvenih delavcev Univerze v Ljubljani, od 1970 pa članica posmrtnega sklada tega društva. Po upokojitvi je bila članica Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije. O povezavah med likovno umetnostjo in medicino je govorila tudi na predavanjih (npr. Likovni umetnik in medicina, 3. intersekcijsko srečanje patologov in citologov Jugoslavije, Maribor, 1970; Likovni umjetnik kao suradnik u naučnim medicinskim istraživanjima, Center za vizualno kulturo mladih, Zagreb, 1970).

Vse svoje poklicno življenje je posvetila medicinskemu ilustratorstvu ter ustvarila dragoceno zbirko natančnih, senzibilnih in detajlnih risb, najpogosteje v tehnikah akvarela in kemičnega svinčnika, s čimer se uvršča med pionirje medicinske ilustracije na Slovenskem. Z ilustracijami in shemami je opremila številne medicinske knjige in učbenike, ki so jih študirale generacije slovenskih in hrvaških zdravnikov. Kot soavtorica je sodelovala pri anatomskem atlasu Muskulatura ekstremitet (1968) in bila zadolžena za njegov grafično-slikarski del. Narisala je več kot 400 risb in skic za učbenik Kirurgija (1977–79). Profesorji ljubljanske medicinske fakultete so njene risbe ali diapozitive z njenimi risbami pogosto uporabljali za ponazoritev svojih tem na predavanjih oziroma strokovnih kongresih ter za likovno opremo tiskanih publikacij in doktorskih disertacij. Izdelala je večje število ilustracij, ki niso bile objavljene (540 barvnih in črno-belih slik za neizdano knjigo Franceta Hribarja Specialna patologija in 66 črno-belih mikroskopskih reprodukcij za nedokončani patohistološki priročnik Dušana Ferluge). Poleg tega je risala tudi za strokovne revije Zdravstveni vestnik (1954, 1955, 1966, 1973), Acta chirurgica Iugoslavica (1959), Pro medica (1966), Medicinski razgledi (1967, 1970).

Ves čas je zelo podpirala umetniški razvoj svojega moža in se tudi po njegovi smrti trudila, da bi bil kot umetnik deležen ustrezne obravnave in prepoznave. Uredila je njegovo umetniško dokumentacijo in zapuščino, zaslužna je za postumni izid njegovega besedila o teoriji umetnosti Raziskovanje oblikotvornosti (1982), ki ga je tudi priredila za tisk.

1999 je bila v sodelovanju z Inštitutom za zgodovino medicine odprta razstava njenih histoloških risb; nekaj teh del je razstavljenih na Inštitutu za patologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Nastalo je nekaj njenih portretnih upodobitev (doprsni kip avtorja Grge Antunca, 1933; slikani portreti Zorana Mušiča, 1933, in Zorana Didka, 1934 in 1935).

Za družbeno aktivnost in strokovno delo je prejela več zahval in priznanj: 1948 medaljo dela, 1980 zahvalo za »delovni žar« ob obletnici ustanovitve Medicinske fakultete v Ljubljani in za prizadevanja v njenem razvoju, 1985 priznanje za dolgoletno uspešno in požrtvovalno delo za slovensko patologijo.

Didek Smiljana, akademska slikarka, asistentka patološkoanatomskega inštituta v Lj., r. v Voloskem pri Opatiji 18. jan. 1911. Slikarstvo je študirala v Zgbu, diplomirala 1933. Od 1938–43 učila na gimn. v Glini in bila suplentka v Sarajevu. Od 1943 ima izpit za prof. srednje š., 1944 delala izpit za asistentko vseučilišča v Zgbu ter se tu zaposlila v histološkem inštitutu medicinske fakultete, 1946 bila imenovana za slikarico patološkoanatomskega inštituta v Lj., kjer je bila 1947 izvoljena za asistentko. 1955 je bila na dvomesečnem študiju v Parizu, 1957 spet v Parizu in Londonu. 1962 postala višja strokovna sodelavka, 1966 je sprejela članstvo mednarodne organizacije medicinskih ilustratorjev na University of Cincinnati, Ohio, ZDA. Z risbami in barvastimi slikami je opremila vrsto medicinskih tekstov, med njimi: F. Kogoj, Dermatovenerološka propedeutika (Zgb 1947), V. Duančić, Embriologija (Zgb 1948), Zbornik kirurgične klinike v Lj. ob desetletnici (1950), F. Hribar, Uvod v splošno in morfološko patologijo (1950), A. Župančič, Uvod v patološko fiziologijo človeka, Kri (1952), F. Derganc, Osnovni pojmi iz ortopedije in fizioterapije (1953), V. Kresnik, Redek primer razvojne anomalije srca in žil (ZdrV 1954), C. Božič, Ulkusna obolenja pri dojenčkih (ZdrV 1955), Ivan Lenart, Dvoje redkih razvojnih nakaz (ZdrV 1955), P. Lenče, Farmakologija za medicinske sestre (1956), F. Derganc, Široki pristupi do žila na ekstremitetama u traumatologiji naročite u ratu... (Acta chir. Iug. 1959), L. Detela, Usvajanje neživega sveta (1960), S. Rakovec, Akutna insuficienca ledvic (ProM 1966), P. Jerina Lah, in F. Derganc, Transfuzija krvi v bolnišnicah IX. korpusa (ZdrV 1966). Izdelala je 90 barvastih reprodukcij patohistoloških preparatov in 78 shem patomorfoloških procesov v tabelarni velikosti 100r70. Kot soavtorica je izdelala grafično-slikarski del anatomskega atlasa Muskulatura ekstremitet. Izdelala je večje število risb za diapozitive, ki so jih učitelji medicinske fakultete uporabljali za ponazoritev na kongresih ali strokovnih posvetovanjih.

Prim.: UljBB 1957, 375; 1969, 478.

Brj.