Novi Slovenski biografski leksikon
DEVETAK, Silvo (rojstno ime Silvan Devetak), pravnik, diplomat (r. 31. 12. 1938, Gorica, Italija). Oče Alojz Devetak, delavec, sodar, mati Marija Devetak, r. Špacapan, delavka.
1947 se je z družino (oče je 1944 umrl v koncentracijskem taborišču v Nemčiji) preselil v Novo Gorico, kjer je 1953–57 obiskoval gimnazijo. 1958–62 je študiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in na isti fakulteti 1971–74 nadaljeval magistrski študij. Na Pravni fakulteti v Sarajevu je 1989 doktoriral s tezo Združeni narodi in manjšine : nove usmeritve v razvoju mednarodnega prava. 1962–67 je bil svetovalec za zamejska in zunanjepolitična vprašanja Republiške konference socialistične zveze Slovenije, 1967–73 je bil sekretar, član in predsednik podkomisije za manjšine v okviru Komisije za mednarodne odnose Skupščine SRS, 1974–78 je bil svetovalec za narodne manjšine, sodelovanje na Balkanu in vprašanja meja v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, 1979–80 je bil v. d. direktorja in 1981–89 direktor Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. 1989 je ustanovil Evropski center za etnične, regionalne in sociološke študije Univerze v Mariboru (ECERS) ter 1992 Inštitut za etnične in regionalne študije (ISCOMET). 1990–2016 je bil tretjinsko zaposlen na Pravni fakulteti v Mariboru kot profesor mednarodnega prava in mednarodnih odnosov (sprva izredni profesor, od 1995 redni profesor). Bil je predstojnik Katedre za mednarodno pravo in mednarodne odnose ter predstojnik podiplomskega študija Evropske študije in zunanji odnosi EU. Po upokojitvi 2016 deluje v okviru inštituta ISCOMET kot koordinator mednarodnih projektov.
Devetak je eden najvidnejših strokovnjakov za mednarodno pravo, mednarodne odnose ter človekove in manjšinske pravice v Sloveniji. V času Jugoslavije si je prizadeval za odpiranje njenih meja, evropsko naravnanost in sožitje med sosednjimi državami. Posebno področje njegovega dela so prizadevanja za urejanje pravic narodnih manjšin. 1970–74 je sodeloval v pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo, ki so privedla do sklenitve Osimskih sporazumov (1975). 1974–77 je bil predsednik jugoslovanske strani pri jugoslovansko-italijanski komisiji za manjšine. Kot član jugoslovanskih delegacij je sodeloval na več zasedanjih teles OZN, 1978 pa na prvi svetovni konferenci za boj proti rasizmu v Ženevi. 1978–84 je bil med pobudniki Deklaracije OZN o pravicah narodnih, etničnih, verskih in jezikovnih manjšin (1992). 1976–84 je bil dva mandata član odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije (CERD). 1985–90 je bil strokovni svetovalec Federal Union of European Nationalities. V letih pred razpadom Jugoslavije si je prizadeval za mirno rešitev etničnih konfliktov v okviru Jugoslovanskega foruma za človekove pravice in pravno zaščito državljanov, katerega član je bil 1988–90, in Foruma za medetnične odnose v nekdanji Jugoslaviji, katerega soustanovitelj je bil 1990. V času osamosvojitve Slovenije je deloval za mednarodno priznanje države, 1991–92 je bil pobudnik in podpredsednik mednarodnega odbora za priznanje Slovenije. 1992–94 si je kot član nevladnih skupin prizadeval za vzpostavitev miru v BiH in za ustanovitev sodišča za vojne zločine. 1997–2004 je bil koordinator in predsednik programskega sveta stalne konference Evropa regij. 1999 je organiziral nevladno mednarodno akcijo za zaustavitev bombardiranj Nata in za iskanje politične rešitve za Kosovo.
Za zasluge pri razvijanju jugoslovansko-italijanskih odnosov je 1980 prejel odlikovanje Grande ufficiale della Repubblica Italiana. 1997 je prejel naziv ambasador RS v znanosti, 2016 je postal zaslužni profesor Univerze v Mariboru.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine