Devetak, Silvo (1938–)
Vir: osebni arhiv

Novi Slovenski biografski leksikon

DEVETAK, Silvo (rojstno ime Silvan Devetak), pravnik, diplomat (r. 31. 12. 1938, Gorica, Italija). Oče Alojz Devetak, delavec, sodar, mati Marija Devetak, r. Špacapan, delavka.

1947 se je z družino (oče je 1944 umrl v koncentracijskem taborišču v Nemčiji) preselil v Novo Gorico, kjer je 1953–57 obiskoval gimnazijo. 1958–62 je študiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in na isti fakulteti 1971–74 nadaljeval magistrski študij. Na Pravni fakulteti v Sarajevu je 1989 doktoriral s tezo Združeni narodi in manjšine : nove usmeritve v razvoju mednarodnega prava. 1962–67 je bil svetovalec za zamejska in zunanjepolitična vprašanja Republiške konference socialistične zveze Slovenije, 1967–73 je bil sekretar, član in predsednik podkomisije za manjšine v okviru Komisije za mednarodne odnose Skupščine SRS, 1974–78 je bil svetovalec za narodne manjšine, sodelovanje na Balkanu in vprašanja meja v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, 1979–80 je bil v. d. direktorja in 1981–89 direktor Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. 1989 je ustanovil Evropski center za etnične, regionalne in sociološke študije Univerze v Mariboru (ECERS) ter 1992 Inštitut za etnične in regionalne študije (ISCOMET). 1990–2016 je bil tretjinsko zaposlen na Pravni fakulteti v Mariboru kot profesor mednarodnega prava in mednarodnih odnosov (sprva izredni profesor, od 1995 redni profesor). Bil je predstojnik Katedre za mednarodno pravo in mednarodne odnose ter predstojnik podiplomskega študija Evropske študije in zunanji odnosi EU. Po upokojitvi 2016 deluje v okviru inštituta ISCOMET kot koordinator mednarodnih projektov.

Devetak je eden najvidnejših strokovnjakov za mednarodno pravo, mednarodne odnose ter človekove in manjšinske pravice v Sloveniji. V času Jugoslavije si je prizadeval za odpiranje njenih meja, evropsko naravnanost in sožitje med sosednjimi državami. Posebno področje njegovega dela so prizadevanja za urejanje pravic narodnih manjšin. 1970–74 je sodeloval v pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo, ki so privedla do sklenitve Osimskih sporazumov (1975). 1974–77 je bil predsednik jugoslovanske strani pri jugoslovansko-italijanski komisiji za manjšine. Kot član jugoslovanskih delegacij je sodeloval na več zasedanjih teles OZN, 1978 pa na prvi svetovni konferenci za boj proti rasizmu v Ženevi. 1978–84 je bil med pobudniki Deklaracije OZN o pravicah narodnih, etničnih, verskih in jezikovnih manjšin (1992). 1976–84 je bil dva mandata član odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije (CERD). 1985–90 je bil strokovni svetovalec Federal Union of European Nationalities. V letih pred razpadom Jugoslavije si je prizadeval za mirno rešitev etničnih konfliktov v okviru Jugoslovanskega foruma za človekove pravice in pravno zaščito državljanov, katerega član je bil 1988–90, in Foruma za medetnične odnose v nekdanji Jugoslaviji, katerega soustanovitelj je bil 1990. V času osamosvojitve Slovenije je deloval za mednarodno priznanje države, 1991–92 je bil pobudnik in podpredsednik mednarodnega odbora za priznanje Slovenije. 1992–94 si je kot član nevladnih skupin prizadeval za vzpostavitev miru v BiH in za ustanovitev sodišča za vojne zločine. 1997–2004 je bil koordinator in predsednik programskega sveta stalne konference Evropa regij. 1999 je organiziral nevladno mednarodno akcijo za zaustavitev bombardiranj Nata in za iskanje politične rešitve za Kosovo.

Za zasluge pri razvijanju jugoslovansko-italijanskih odnosov je 1980 prejel odlikovanje Grande ufficiale della Repubblica Italiana. 1997 je prejel naziv ambasador RS v znanosti, 2016 je postal zaslužni profesor Univerze v Mariboru.

Dela

The equality of nations and nationalities in Yugoslavia : successes and dilemmas, Wien, 1988.
Manjine, ljudska prava, demokratija : međunarodna zaštita ljudskih i etničkih prava, Sarajevo, 1989.
The dissolution of multi-ethnic states : the case of Yugoslavia, Ethnicity and power in the contemporary world, Tokio - New York - Paris, 1996, 159–178.
Pravica do različnosti : pravno varstvo manjšin v Evropi, Maribor, 1999.
The margins in the grip of globalisation – challenges and dilemmas of the EU policy towards South-Eastern Europe, Regional contact, 14, 2001, št. 15, 93–107.
Pragmatizam bez jasnog koncepta : politika EU o manjinama u procepu njenog petog širenja / Pragmatism without a clear concept : the EU policy on minorities in the dilemma of its fifth enlargement, O međunarodnom i narodnom : eseji u čast Vojina Dimitrijevića / About international and national : essays in honour of Vojin Dimitrijević, Beograd, 2003, 173–187.
Religious freedoms in South Eastern European countries in the context of the process of European integration, Religion and European integration : religion as a factor of stability and development in South Eastern Europe, Weimar, 2007, 123–152.
Unity of the European Union is Based on Diversity – Are minorities protected?, The Racial Politics of Bodies, Nations and Knowledges, Cambridge, 2009, 176–187.
Verske slobode i demokratski sastavi savremenog evropskog društva / Religious freedoms and democratic system of contemporary European society, Pravni položaj crkava i verskih zajednica i sticanje svojstva pravnog lica / Legal position of churches and religious communities and acquiring of the legal entity status, Beograd, 2010, 13–22.
EU Neighbourhood Policy with its Eastern European and Caucasus Countries – a Gap between good wishes and reality, EU Neighbourhood Policy – Survey and Perspectives, Zürich - Basel - Genf, 2014, 41–83.

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
PSBL.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
S. a.: Že več let se jugoslovanski diplomat, rojen v Gorici, ukvarja v OZN in drugod z manjšinsko problematiko, Primorski dnevnik, 17. 2. 1980.
Silvo Devetak: Tudi regije bodo vplivale na oblikovanje evropske politike, Večer, 9. 7. 1992.
Rakovec, Andreja: Devetak, Silvo (1938–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007400/#novi-slovenski-biografski-leksikon (19. november 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Primorski slovenski biografski leksikon

Devetak Silvo, družbeni in politični delavec, publicist, pravnik, r. 31. dec. 1938 v Gorici. Oče Alojz, sodar, mati Marija Špacapan. Osn. š. obiskoval v Gor., nato na Pristavi, nižjo gimn. v Šempetru pri Gor., maturiral v Novi Gorici (1957). Pravno fakulteto študiral na ljU, diplomiral 1961. Ves čas študija na U je bil družbeni delavec, ki se je udejstvoval v Zvezi študentov in ZK. V poletnih mesecih je delal pri listu PrimN. Bil je sekretar komisije za vprašanja mednarodnih odnosov skupščine SRS (1968–74), posebni svetovalec v ZSZZ SFRJ (od 1974–), član komisije za mednarodne odnose CK Slovenije (1969–74), predsednik jsl. delegacije v mešanem jsl.-it. odboru za manjšine (1975–77), član komiteja OZN za preprečevanja rasne diskriminacije CERD (1975 –), član jsl. delegacije na seminarju OZN o izboljšavi človečanskih pravic manjšin (Ohrid 1974), član jsl. delegacije na beograjski konferenci KEBS (1977). V svoji publicistiki se je veliko ukvarjal z odnosi med It. in Jslo., tako je pisal v Sreč (1971): Stanje in perspektive v odnosih med Jugoslavijo in Italijo; Ustavni položaj Slovenije v odnosih s tujino; Politični trenutek ob sprejemu dopolnil k ustavi SR Slovenije; 1972: V jugoslovansko-italijanskih odnosih je potrebno več dinamike ter nov in svež veter...), sodeloval je v knjigi Nations and nationalities of Yugoslavia (Bgd 1974), pa še v vrsti časnikov in revij, tako: Delo, NRazgl, Vprašanja naših dni, TiP, LD, Medunarodna politika (Bgd), Pogledi (Skopje), Odjek (Sarajevo), PDk, Časopis trećeg programa Radia Sarajevo, itd.

Prim.: PrimN 1962, 15, 7 s sl.; SB; osebni podatki.

Brj.

Brecelj, Marijan: Devetak, Silvo (1938–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007400/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine