Dereani - Bežek, Karmen (1911–2008)

Dereani-Bežek Karmen, oftalmolog, izredna univerzitetna profesorica, r. 26. jan 1911 v Gor. Oče Ernest (gl. čl.), zdravnik, politik in družbeni delavec, mati Milka Dolenc. Medicino je študirala v Lj. in v Zgbu in tu promovirala (1935). Po končanem stažu je bila volonterka na očesnem oddelku v Lj., tu 1938 tudi stalno nameščena. Specialistični izpit je opravila 1940. Leta 1945 je postala asistent-pripravnik na očesni kliniki, že naslednje leto asistent, 1955 pa je bila izvoljena za docentko. Od 1959 predstojnica očesne klinike v Lj. Strokovno se je izpopolnjevala 1937 na očesni kliniki v Gradcu, 1947 v Zgbu, 1952 v Parizu, 1956 na Dunaju, 1961 v St. Gallenu v Švici, 1962 na Dunaju in Hamburgu, večkrat v Essenu (1965, 1966, 1967), delala je tudi na II. očesni kliniki na Dunaju (1962), v Münstru (1964), Düsseldorfu in Debrecenu (1966). Od 1945 je bila honorarna predavateljica za okulistiko na š. za medicinske sestre v Lj. Razen na kliniki je opravljala poliklinično službo v Celju in v bolnišnici notranje uprave v Lj. ter v Radovljici. Deset let je predavala na podiplomskem tečaju splošnih zdravnikov. 1956 je ustanovila na očesni kliniki v Lj. center za zdravljenje slabovidnih in škilečih otrok (prvi te vrste v Jsli); tu so se izpopolnjevali zdravniki iz Bgda, Zgba, Šibenika in Zadra. Skupaj z E. S. Murrayem iz Harvardske U in L. Ješetom je preizkušala možnost okuženja očesa z virusom trahoma, hranjenega pri temperaturi – 60° C. Udeležila se je vrste strok. kongresov, na nekaterih od teh tudi predavala (Francija 1954, Ohrid 1955, Budva 1958, Linz 1960, Salzburg 1961, Bgd 1963), ter sekcijskih sestankov oftalmologov (Otočec 1963, Split 1964, Portorož 1965, Šibenik 1966, Bgd 1965 in 1966). Je članica uredn. odb. Acta ophtalmologica Iugoslav. ter Oftalmološkega arhiva. Od 1959 do 1962 je bila predsednica oftalmološke sekcije SZD. Pri Jugoslovanskem oftalmološkem društvu sodeluje v komisiji za preprečevanje in zdravljenje slabovidnosti in škilavosti. Poleg tega je članica francoskega oftalmološkega društva od 1954, avstrijskega od 1960. Za svoje delo je prejela Red dela z zlatim vencem, diplomo Jug. lekarskog društva (1967). S publicističnim delom v stroki je začela že pred vojno; tako je 1940 objavila članek Napredek okulistike v zadnjih 50 letih (v knjigi 50 let okulističnega oddelka v Ljubljani, Lj. 1940). Za potrebe svojih slušateljev je izdala delo Oftalmologija za šolo medicinskih sester (Lj. 1946) in napisala vrsto znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov, med njimi: Poškodbe očesa (opekline –izledline), ZdrV 1950, 200; Nekaj okulistike za praktičnega zdravnika (ibid. 1952, 110–2); Problem škiljenja pri otrocih (ZdrV 1957, 531–2); Ali naj nosimo očala? (NŽ 1959); Očesne poškodbe pri otrocih (ibid.); Siva mrena – zelena mrena (Cataracta–Glaucoma), NZ 1959, 10–1; Otrok in poškodbe oči (sodelavec A. Hawlina), PČZ 1962, 3–10; A Note on the Transmission of the Inclusion Producing Agent of Trachoma by Means of Material Stored at – 60° C (sodelavci L. Ješe, M. Jung, I. Kmet, E. S. Murray, v Rev. Int. Trachome 1959, 106–112); Unsere Efahrungen bei Behandlung der Augenskrofulosen (sodelavec A. Hawlina) v 5. Jahres-Hauptversammlung der osterr. ophtalm. Gesellschaft, Linz 1960, 41–6; Cataracta congenita (sodelavec A. Hawlina), v 6. Jahres-Hauptversammlung der österr. ophtalm. Gesellschaft, Salzburg 1961). Poleg tega je v Acta ophtalmol. Iugosl. objavila številna poročila s kongresov in izpopolnjevalnih tečajev, ki se jih je udeležila.

Prim.: Objave univerze v Lj. št. 2, 1955, 26–9; št. 21, 1960, 90–2; ULjBB I, 359; II, 4434; F. Derganc, Okrvavljena roža, Lj. 1971, 63; Pirc, Bibl. 36.

Brj.