Delak, Franjo Ivan (1896–1972)

Delak Franjo Ivan, zdravnik, glasbenik, r. 18. avg. 1896 v Rojanu (Trst), u. 30. nov. 1972 v Trstu. Pokopan v Barkovljah. Oče Anton, trgovec, mati Marija Nabergoj. Osn. š. je obiskoval v Rojanu, gimn. v Lj. in Gor. Pred maturo je moral k vojakom in prišel v rusko ujetništvo. Po povratku je nadaljeval srednješolske študije v Lj.; maturiral 1920. Vpisal se je na medicinsko fakulteto v Lj., nato v Gradcu, kjer je 1925 promoviral. Kot zdravnik se je najprej skušal ustaliti v Trstu, a fašistične oblasti so mu kot slov. izobražencu onemogočile, da bi delal v bolnišnici. Zato se je izselil v Lj., kjer je opravil predpisano prakso v bolnišnici. Potem se je zaposlil kot zdravnik pri jsl. drž. železnicah. Ko so Nemci zasedli Štajersko, so D. izgnali v Srbijo; od tam se je zatekel na Hrvaško, kjer je ostal do 1944, ko se je vrnil v Trst. V Trstu je sodeloval v NOB. Po koncu vojne je bil do 1947 zdravnik pri PNOO. Ko je bila tisto leto ustanovljena SDZ, je vstopil vanjo ter deloval posebno pri njenih prosvetnih organizacijah. Obenem je opravljal samostojno zdravniško prakso. Kot neitalijanskemu državljanu mu it. oblasti 1954 po prevzemu oblasti niso dovolile, da bi še izvrševal poklic, zato se je D. moral tretjič izseliti, šel je v ZDA, kjer je opravil predpisane zdravniške izpite in si ustvaril nov položaj. 1971 je stopil v pokoj in se vrnil v Trst, kjer je hotel preživeti jesen življenja. Naslednje leto je umrl. D. je bil velik ljubitelj glasbe, posebno zborovskega petja. Bil je tudi poustvarjajoč in ustvarjajoč glasbenik. Povsod, kjer je služboval, tudi v Trstu in New Yorku, je vodil pevske zbore. Komponiral je tudi sam, predvsem zborovske, pa tudi solistične vokalne in komorne instrumentalne skladbe. Pred odhodom v ZDA je v Trstu izdal zbirko V snegu (Trije moški zbori. Trije mešani zbori, samozaložba 1954, str. 17), v ZDA pa Dvanajst moških zborov na besedila slov. pesnikov. Večina njegovih skladb je ostala v rkp., med temi tudi neuprizorjena opera na Prešernov Krst pri Savici. Udejstvoval se je tudi v prosvetnih organizacijah. Zadnja leta pred odhodom v ZDA je bil predsednik Slovenske prosvetne matice v Trstu.

Prim.: a.[ndrej] b.[ratuž], Dvanajst moških zborov, KatG 24. febr. 1972; Dr. F. D., Utripi, Trst, dec. 1972, 23–24 s sl.; Dr. F. D., PDk 3. dec. 1972; Spomini Lojzke Čebohin-Grozdane iz začetnih in naslednjih časov tržaškega aktivizma, PDk 1. junija 1975; osebne informacije.

B. S.