Dekleva Modic, Marica (1916–1980)

DEKLEVA MODIC, Marica (rojstno ime Marica Dekleva), pedagoginja (r. 3. 6. 1916, Trst, Italija; u. 24. 11. 1980, Ljubljana). Mož Lev Modic, novinar, pravnik, svak Roman Modic, kemijski tehnolog, univerzitetni profesor, rektor Univerze v Ljubljani.

Takoj po prvi svetovni vojni se je družina iz Trsta umaknila v Maribor. Osnovno in srednjo šolo (učiteljišče) je končala v Mariboru. 1940 je končala študij pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Že na učiteljišču v Mariboru je bila privrženka levičarskega gibanja, med študijem v Ljubljani pa je postala članica društva Njiva, ki je združevalo študente iz bolj ruralnih območij Slovenije. Med vojno je bila aktivistka NOB v Ljubljani: 1941–42 rajonska obveščevalka, 1943–44 sekretarka slovenske narodne pomoči v Šiški, 1944 pa okrožna sekretarka OF za Ljubljano. Dvakrat so jo tudi zaprli.

Po vojni, med majem 1945 in avgustom 1948, je opravljala pomembne funkcije na Odseku za prosveto pri Mestnem odboru OF Ljubljana in na Ministrstvu za prosveto LRS. V šolskih letih 1948/49 in 1951/61 je bila ravnateljica Učiteljišča v Ljubljani in obenem predsednica komisije za učiteljske strokovne izpite. 1949–51 je bila slušateljica inštituta za družbene vede v Beogradu in ga uspešno zaključila, od 1961 dalje pa kot višja predavateljica za občo pedagogiko na Oddelku za pedagogiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Oktobra 1972 se je upokojila.

Opravljala je več funkcij v družbenopolitičnih in strokovnih organizacijah. Bila je tudi odgovorna urednica Sodobne pedagogike (1953–60), predsednica strokovnega sveta Zavoda za napredek šolstva LRS (v njem je sodelovala pri splošnem pedagoškem besedilu za učne načrte gimnazij in pri splošnem delu reforme osnovnega šolstva), znanstvena sodelavka zveznega zavoda za napredek šolstva v Beogradu, predsednica UO Šolskega muzeja v Ljubljani, sourednica Mladega vedeža, ki ga je izdala Mladinska knjiga 1976, itd.

Njeno ožje področje pedagoškega dela so bila vprašanja obče pedagogike, moralne vzgoje in metod vzgojnega dela.

Udeleževala se je vrste strokovnih konferenc in kongresov doma in v tujini, mdr. posvetovanj o reformi šolstva, ki jih je organiziral Zvezni zavod za proučevanje prosvetnih vprašanj, strokovne konference UNESCO o izobraževanju učiteljskega kadra v Hamburgu 1956, posvetovanja o zgodovinskih učbenikih med predstavniki FLRJ, Italije in Avstrije v Trstu 1961.

Bila je odlikovana z redom zasluge za narod III. stopnje in redom dela z zlatim vencem. Prejela je Žagarjevo nagrado in bila častna članica Zveze pedagoških društev Slovenije.

Dekleva-Modic Marica, pedagoška delavka, višja predavateljica publicistike, r. 3. jun. 1916 v Trstu. Od 1919 živela s starši v Mrbu, tu 1936 končala učiteljišče, 1940 na ljU pedagogiko. Ker se je že kot študentka vključevala v levičarsko gibanje (Njiva, Slovenski klub), ni dobila službe in se je s starši preselila v Lj. Tu delala v OF, zaradi tega dvakrat zaprta (1942 in 1944). Po vojni član okrožnega komiteja KPS za Lj. in poverjenik za prosveto lj. okrožja (do 1948), nakar ravnateljica učiteljišča v Lj. Od 1949 do 1951 slušateljica Inštituta za družbene vede v Bgdu. Od 1961 višji predavatelj za občo pedagogiko na filoz. fak. v Lj. Kot strokovna pisateljica se je ukvarjala s pedagoško problematiko. Najprej je bila glavna urednica SodP (1951–61) ter sourednica Mladega vedeža. Članke je objavljala v periodičnem tisku, tako v LdP, SPor, NRazgl, SocM, SodP, Savremena škola, Rassegna di Pedagogia, Pedagogija, npr.: Pojmovanje etike in morale (SodP 1953), O moralni vzgoji otrok (v knjigi Vzgoja naših otrok, Lj. 1953), Šolstvo je in ostaja družbeno politično področje (SodP 1954), Pojem enotnosti in enotne šole (SodP 1956), Za idejno enotnost vzgoje in izobrazbe v naši šoli (SodP 1957), Razmišljanje o izobrazbi pedagoškega kadra – pedagoške akademije (SodP 1960), Družba in družbene vede (SodP 1962), La scuola unitaria e il riflesso delle necessitd sociali (Rassegna di pedagogia, Padova 1963), O sodobnih vzgojnih problemih (SodP 1963), Seksualna vzgoja kot del moralne vzgoje (SodP 1963), Moralna vzgoja (v knjigi Izbrana poglavja iz sodobne pedagogike, Lj. 1964), Pojmovanje demokratičnosti in enotnosti v našem šolskem sistemu (SodP 1966). Izdala je tudi knjigo O domski vzgoji (Lj. 1968). Napisala je tudi uvod v slov. prevod De Amicisovega Srca (1952 in kasneje več ponatisov). Organizacijsko-pedagoškega značaja je njeno udejstvovanje v Zvezi pedagoških društev Sje (predsednica od 1951 do 1954), v komisiji za učiteljske strokovne izpite (preds. 1951, 1954). Bila je članica sveta za šolstvo LRS, preds. strokovnega sveta Zavoda za proučevanje šolstva LRS, sodelavka Zveznega zavoda za znanstveno delo, preds. muzejskega sveta pri Slovenskem šolskem muzeju v Lj., članica izvršnega odbora Zveze pedagoških društevc LRS, tajnica komisije izvršnega sveta LRS za imenovanje pedagoških svetnikov in članica aktiva pedagoških delavcev pri CK ZKS, znanstvena sodelavka Zavoda za proučevanje prosvetnih vprašanj, članica upravnega sveta Pedagoškega inštituta, preds. komisije za strokovne profesorske izpite, članica komisije Fordove fondacije v Bgdu, članica raziskovalne ekipe Pedagoškega inštituta SRS o moralni vzgoji. Kot članica redakcijskega odbora publikacije Osnovna škola je pripravila del učnih načrtov iz družbenih ved. Bila je delegatka FLRJ na posvetovanju UNESCO o izobraževanju učiteljev (Hamburg 1959) in v pripravljalnih konferencah Fraternite Mondiale za posvetovanje o zgodovinskih učbenikih (1960, 1962).

Prim.: Objave ljU št. 24, Lj. 1961, 100–13; ULjBB II, 67; Sto let ljubljanskega učiteljišča. Zbornik, Lj. 1973, 101.

Brj.

Dekleva Marica, por. Modic, pedagoginja, r. 3. jun. 1916 v Trstu, u. 24. nov. 1980 v Lj. Zaradi it. okupacije se je družina preselila 1919 v Mrb. Tu je končala učiteljišče (1936). Na U. v Lj. je študirala pedagogiko in diplomirala 14. jun. 1940. V študentskih letih se je priključila levičarskemu gibanju. Med drugo svet. vojno se je s starši preselila v Lj. in sodelovala v OF. Po vojni je postala članica okrož. komiteja KPS za Lj. in nato poverjenica za prosveto lj. okrož. Od 1949 do 1961 je bila direktorica učiteljišča v Lj., nato do upokojitve višja predavateljica za občo pedagogiko na Filoz. fak. v Lj. Ukvarjala se je s teorijo moralne vzgoje in pedag. filoz. Iz pedag. problematike je objavila več člankov v periodičnem tisku. Bila je glavna ur. Sodobne pedagogike (1951–1961), preds. Zveze pedagoških društev Sje (1951–1954), preds. komisije za učiteljske strok. izpite (1951–1961), članica sveta za šolstvo LRS, preds. strok. sveta Zavoda za proučevanje šolstva LRS, sodelavka Zveznega zavoda za znanstv. delo, preds. muzejskega sveta pri Slov. šol. muzeju. Njeni prispevki so objavljeni v Pedagogiki, Sodobni pedagogiki (1953–1966), Mladem svetu. Prejela je Žagarjevo nagrado.

Prim.: Enc Sje 2, 187; ULjBB II, 672.

I. Ur.