Primorski slovenski biografski leksikon
Dekleva Gorazd (pri krstu Franc), nekaj časa arhimandrit (opat), profesor, r. 25. maja 1901 v Ilirski Bistrici. Oče Jožef iz Bitnja pri Premu, gostilničar v Permani, mati Marija Fatur. Gimn. je končal na Sušaku. 1921 je odšel v Jslo, delal na železnici, 1926 služil vojaški rok kot gojenec akademije za rezervne oficirje. 1931 je na priporočilo patriarha Germana bil za leto dni sprejet v samostan Krušedol na Fruški gori, potem študiral v Bgdu. Diplomiral je iz umetnostne zgodovine. Potoval na Sveto goro Atos. 1937 je bival v samostanu Ravanica, kjer je javno kritiziral profašistično usmerjenost stare Jsle. Dva meseca zapora je presedel v Djakovici. Po vrnitvi je postal profesor v prizrenskem semenišču, od tu so ga premestili na Cetinje, pa spet kazensko v Sarajevo in še v Peč. Ob napadu na Jslo je odšel v Bgd. Tu je delal na obnovitvi slovenske pravoslavne občine. Že 1937 je začel prevajati liturgične pravoslavne tekste v slov.; tu v Bgdu jih je hotel tiskati, a je cenzura prepovedala vsako omenjanje slov. narodnosti (prevod dela Kateheziz). Potem je bil zaprt na Banjici. Metropolit Josif mu je dovolil, da je šel v 3. krajiško brigado. Tu je napredoval do majorja. Po vojni se je vrnil v Mrb, poučeval na mrb. gimn. latinščino. Z gimn. je odšel na kataster. Se trudil za obnovo pravoslavnih cerkv. središč na Štajerskem. 1962 je stopil v pokoj. Na povabilo cetinjskega metropolita Danila je odšel v Črno goro in tu živel v samostanih Praskvica in Podostrog; ta samostan, ki je bil v docela razpadajočem stanju, je začel obnavljati, ker je kulturni spomenik, saj je v njem pesnik Njegoš napisal ep Slobodijado in pretežni del Gorskega venca.
Prim.: Vasko Ivanović, Ja, arhimandrit, profesor, major JNA, monah G. D., Politika 1976, 28–29–30. nov., 17 s sl.; podatki A. Koshute; Peko Nikolić, Tovariš in pop – ne eno ne drugo, novoletna priloga Dela 1977, str. 35 s sl.
Brj.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine