Dabinović, Antun (1882–1964)

Dabinović Antun, zgodovinar prava, profesor, r. v Trstu 15. nov. 1882, u. v Trstu 30. okt. 1964, pokopan pri Sv. Ani. D. se je rodil v ugledni trž. pomorski družini iz Dobrote v Boki Kotorski, ki se je naselila v Trstu okoli 1830. Maturiral je 1902 na nemški gimn., nato študiral pravo na U v Gradcu (1902–07), kasneje pa še zgodovinske vede na filoz. fakulteti na Dunaju in v Bgdu (1917–22). Od 1907 do 1917 je služboval na pravnem uradu tedanje finančne uprave v Trstu; zatem je bil srednješolski prof. v Zgbu (1922–37), sprva docent in nato prof. zgodovine prava na zgb U (1937–45). V rodni Trst se je vrnil 1945 in tu bil uslužben pri ZVU (1948–52). Po 1955 se je preselil k sinu Božu v Ženevo. D. ni bil le znanstvenik, temveč tudi dejaven javni delavec. 1918 je bil na Dunaju član Jugoslovanskega odbora. Po vrnitvi v Trst 1945 je povzel izročilo izpred prve svet. vojne in je, čeprav Hrvat, sodeloval v slov. listih in prosvetnih organizacijah. Od 1948 do smrti je bil podpreds. Slov. prosv. matice v Trstu, od 26. febr. 1954 do 1. jan. 1958 pa odgovorni urednik tednika Demokracija. S strokovnimi nasveti je sodeloval pri sestavljanju spomenic in opredeljevanju stališč SDZ do tržaškega vprašanja. Vneto in dokumentirano je zagovarjal STO. Po 1945 je objavljal svoje članke v švicarskih časopisih Gazzette de Lausanne, Journal de Montreux, Journal de Lyon, Journal de Rolle, nekaj zgodovinskih razprav pa v Revue Historique Vaudoise. Posebno veliko je pisal v trž. Demokr., v kateri se je podpisoval s šiframi: Prof. S., a. d., –ić. Važnejši članki iz trž. obdobja: Trst in njegovo zaledje (Stvarnost, Trst 1951, 33–41); Državnopravni položaj STO-ja (Stvarnost 1951, 81–92); O vzrokih nastanka tržaškega bogastva (Demokr. 25. VI.–15. VIL 1949); Še o pravni osnovi tržaškega vprašanja (Demokr. 30. V. in 6. VI. 1952); Solun in Trst (Demokr. 22. VIII.–5. IX. 1952). Bogata je bila tudi njegova publicistična dejavnost v hrvaščini. Tako je objavil: Pozadina Bokeljskog ustanka god. 1869 (Rad JA, 1929, 237, str. 71–128); Kotor pod mletačkom republikom, Zgb 1934; Kada je Dalmacija pala pod jurisdikciju carigradske patriaršije? (Rad JA, 1930, str. 151–244); Hrvatska državna i pravna povijest, Zgb 1940; Kotor u drugom skadarskom ratu (1419–1423) (Rad JA, 1937, 257, str. 133–271); Državnopravni odnos Hrvata prema istočnom carstvu (Rad JA, 1941, 270, str. 49–148). Poleg teh je med obema vojnama objavil še več drugih razprav tako v jsl. kakor v tujih (angleških, nemških in francoskih) revijah.

Prim.: J.[uraj] A.[ndrassy], D. A., EJ II, 639.

B. S.