Primorski slovenski biografski leksikon
Čuk Marko, prevajalec in tehnični urednik Ognjišča, r. 18. mar. 1959 v Lj., krščen v župniji Črni Vrh nad Idrijo. Oče Vinko, mati Marija Rudolf. Družina se je preselila v Šturje, ko mu je bilo šest let, zato je v Ajdovščini obiskoval osn. š., v letih 1973–77 pa Škofij. klas. gimn. v Vipavi. 1977 se je vpisal na Teol. fak. v Lj. in jo kot absolvent zaključil 1983 (vmes vojaščina 1979–80). – Že v sred. šoli je pisal pesmi in zgodbe (večina pod psevdonimi) in sodeloval pri urejanju šol. glasila Iskra. Na Teol. fak. je sodeloval v glasilu študentov teologije Pogovori, v Bogoslovnem semenišču pa urejal interno glasilo Virtuti et Musis. Ves čas je bil aktiven šol. športni organizator. – Že v času študija je začel prevajati knjige, najprej iz srbohrv., pozneje pa iz angl. in it. Prevedel je knjige: I. Golub, Hrepenjenje po obličju (1981); G. Lush, Mati Terezija (1983); E. Galbiati, Stvarjenje (1983); C. Wright, Kristjan in Sveto pismo (1984); S. Jenkins, Svetopisemski atlas (1986); I. Biffi, Evharistija in njena zgodovina (1986, skupaj z J. Kragljem); Svetopisemski vodnik (1984, soprevajalec). – V času študija je pisal krajše zapise v Družino, sodeloval je pri Božjem okolju. 1983 je prišel na ured. Ognjišča v Kopru in kmalu pripravil in uredil knjigo Dvajset let Ognjišča 1965–85 (bibliografija), urejeval rubriko Veroučne strani ter pisal članke in poročila. V letih 1987 do 1992 je urejal in pisal za rubriko Šport, pozneje še Popevka. Od ustanovitve 1986 pa do 1991 je bil odgov. ured. Sončne pesmi, v katero je pisal tudi članke. 1986 je postal tehn. ur. Ognjišča in od takrat skrbi za tehn. ureditev revije in knjig ter drugih izdaj te založbe. Znan je po izredni delavnosti in marljivosti, saj gredo skoraj vse izdaje Ognjišča skozi njegove roke.
Prim.: Osebni podatki; J. Moder, SLNP 1985, 370.
B. Rustja
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine