Čotar, Danijel (1943–)

Čotar Danijel, agronom, publicist, kult. prosv. delavec, r. 22. jan. 1943 v Tabru pri Dornberku, živi v Gor. Oče Jožef, kmet, vrtnar in organist, mati Zofija Terčon, gospodinja. Mesec po njegovem rojstvu, ko so it. oblasti odpoklicale očeta v posebne bataljone, se je mati umaknila v rodni Klanec pri Gorjanskem. Oče je po vrnitvi zaradi groženj novih oblasti pribežal na it. stran (1948) in se nastanil v Gor., kjer seje 1952 združila vsa družina. Č. je obiskoval prve tri razr. osn. š. v Gorjanskem (1949–52), v Gor. je dokončal osn. š. in niž. gimn. (1952–58). Nato se je družina preselila v Praprot pri Šempolaju, dve leti kasneje na Opčine, zato je nadaljeval študij v Trstu na klas. gimn. in liceju. Po maturi 1963 je zmagal natečaj za štipendijo na Kat. U. Srca Jezusovega v Piacenzi, kjer je študiral kmetijske vede in 1968 diplomiral z odliko. 1970–71 je na isti U. opravil specializacijo v mlekarstvu in sirarstvu, zatem zmagal dežel. natečaj za agronome in se zaposlil v Vidmu na Pokraj. kmetij. nadzorništvu, urad za živinorejo (1971–74), ob tem še 1972–73 poučeval na Drž. strok. zavodu za kmetij., oddelek za mlekarstvo in sirarstvo v S. Vitu al Tagliamento. 1974 je bil dodeljen na istem nadzorništvu tehnični pomoči zadružnim sirarnam, od 1979 pa je uslužben z isto funkcijo pri Dežel. ustanovi za razvoj kmetijstva ERSA v Gor. – V srednješolskih letih je objavljal prispevke v Literarnih vajah (1960–63) in sodeloval pri RO RAITrstA. 1972 je začel dvoletno sodelovanje z listom Gosp in NL, kjer je objavljal strok. članke o kmetijstvu, od 1974 pa objavlja v glavnem v KatG (do 1993 je prispeval okrog 70 člankov z družbeno. polit., versko in zgod. vsebino). Strok. članke je prispeval tudi za KolGMD 1977, 1982, 1983, 1984 in 1985. 1992 je razširil sodelovanje na Pčk s stalno rubriko o ptičih. Za RAITrstA je 1985 pripravil za kmetij. oddajo serijo prispevkov o živinoreji in mlekarstvu. Od začetka službovanja je objavljal strok. članke, posebno o mlekarstvu in sirarstvu, tudi v it. kmetij. časnikih in revijah Agricoltura friulana, Pezzata rossa, Notiziario ERSA ter predaval na številnih strok. srečanjih tudi izven dežele in na tečajih v deželi. Odločno se je zavzemal za zaščito furlanskega tipičnega sira Montasio in pripomogel, da je bil najprej ustanovljen konzorcij za zaščito tega sira in da ima ta domači pridelek od 1986 zaščitni znak. 1988 je napisal obširno monografijo o siru Montasio, ki je izšla v knjižni obliki Montasio, un sapore infinito, zal. G. A. Benvenuto, Codroipo. – Ob ponovni preselitvi v Gor. se je takoj vključil v razne slov. org. Od 1971 do razpusta 1978 je deloval kot član in odbornik SKAD. Istega leta je pristopil k MePZ L. Bratuž, v okviru katerega je več let tudi odbornik in je napisal več besedil za koncertne liste. Od 1975 sodeluje v odboru KTD kot upravitelj počitniške koče sv. Jožefa v Žabnicah. Od ustanovitve zadruge Ojsternik 1986, ki soupravlja to počitniško središče, je njen podpreds. Leta 1993 je pristopil kot ustanovni član k zadrugi Goriška Mohorjeva (za KatG, Pčk in GMD) in bil postavljen za preds. nadzor. odbora. Od jeseni 1978 sodeluje s skupino za slov. oddaje pri gor. zasebni rad. postaji Radio popolare – Ljudski radio. Po prvih oddajah o prehrani in intervjujih o poklicih in s starimi ljudmi (30 oddaj) pripravlja vsa leta tedensko rubriko Samotni pastir, v kateri obravnava vprašanja naravoslovja, gospodarstva, krajevne in svetovne zgod., naroda in manjšine, vere in nasilja. Do poletja 1993 se je zvrstilo približno 450 takih oddaj. Skupno s člani slov. skupine pri LRG je 1983 prejel nagrado iz Černetovega sklada in 1989 priznanje ZSKP. Od prvih začetkov je tudi član zadruge MECSO, ki upravlja rad. postajo Ljudski radio. Č. je tudi podporni član org. Amnesty International od 1976 (med prvimi gor. Slov.) in naravovarstvenih org. WWF in LIPU. Aktivno sodeluje pri pobudah svetovnega obsega za reševanje polit. jetnikov in ogroženih živalskih vrst.

Prim.: Osebni podatki; 20 let SKAD, Gor. 1975; KolGMD 1981, 110–12; 1984, 155 s sl. ; M (Trst) št. 4, 1983, 57 s sl.; 30 let ZSKP, Gor. 1989, 116–19; KatG 18. apr. 1991 s sl.; 9. apr. 1992 s sl.; 15. apr. 1993, 6 s sl.

Češč.