Čok, Jožef (1899–1974)

Čok Jožef, zidar, tigrovec, r. 8. dec. 1899 v Lokvi, u. 18. avg. 1974 v Celju na obisku pri svakinji (možganska kap), pokop. v Lokvi. Oče Jožef je imel gostilno do 1937 in v njej je delal tudi sin, mati Katerina Gregorčič; po zaprtju gostilne sta se oba preživljala z zidarstvom. 1928 ga je obiskal Jakob Sajevic iz Hruševja in ga pridobil za delo v ileg. organizaciji TIGR. Vsak teden je šel k Sajevcu v Hruševje po liter., a tudi Sajevic mu jo je prinašal. Liter. je prejemal od Fr. Boleta iz Tomaja, Iv. Marca in Iv. Škrjanca iz Bazovice. Posebna povezava je bila med Č. in Jankom Vatovcem iz Zavrhka pri Vremskem Britofu še dalje po prvem trž. procesu. V stiku je bil z bazoviškimi junaki, Bidovec, Marušič in Miloš so ga obiskovali na domu. Sodelavce je imel v vasi Jezero, Gradišče pri Divači, v Divači, Vrhpolju, v Braniški dolini, Štanjelu in drugod po Krasu. Udeležil se je množičnega izleta tigrovcev poleti 1933 na Kucelj (PDk 29. jun. 1980) in je ohranjena fotografija te skupine. Nekaj je sodeloval pri požigijotroškega vrtca v Lokvi 6. jan. 1929, vendar so ga drugi sežgali. Ob usmrtitvi Vlad. Gortana v Pulju 17. okt. 1929 je pisal po zidovih z barvo: »Slava Vladimiru Gortanu, smrt Mussoliniju. « Faš. so zaprli okr. 20 ljudi v Lokvi, Č. niso prijeli. Nekaj dni po ustrelitvi bazoviških junakov so ga doma tri ure zasliševali karabinjerji in policisti iz Trsta, delal se je neumnega, in ko so odhajali, so govorili, da je slaboumen. Mar. 1929 je ob volitvah trosil po vasi in okolici protivolilne letake. Po letu 1930 se je povezal z Dominikom Turkom, mizarjem v Rocolu, in trgovcem Fr. Udovičem v Trstu in pomagal antifaš. pri begu iz It. v Jslo. V začetku 1943 se je vključil v NOB, nabavljal živino, zbiral orožje in drug vojni material. Izdeloval je tudi ponarejene osebne izkaznice. Sodeloval je pri odhodu pripadnikov nem. vojske ruske narodnosti k part. – Č. je bil zaveden Slovenec, imel pa je trdo življenje.

Prim.: Osebni arh.; Rutar, Bistriški zapisi 2/1984, 71, in nekrolog v PDk; podatki Minke Pahor.

Rut