Černe, Stanislav (1907–1982)

Černe Stanislav, uslužbenec, tigrovec, borec NOVJ, r. 8. nov. 1907 v Tomaju, u. 15. sept. 1982 tam. Oče Anton, mati Amalija Mahnič. Osn. š. v Tomaju, realko v Idriji in Vidmu, trg. š. v Trstu, zadnjih dveh razr. ni dovršil zaradi faš. preganjanja. Č., Ferdo Bidovec, ustreljen v Bazovici, Ivo Višnjevec iz Rojana, organizator MD in Borbe, so bili sošolci na privatni trg. š. v Trstu, Č. in Višnjevec v Idriji na realki. Č. je bil prijatelj z Zvon. Milošem in Fr. Marušičem, ustreljena v Baz., v raznih društvih je sodeloval z Jož. Deklevo in Rom. Pahorjem in ustanovili so MD v Tomaju. Č. je po prepovedi Čermeljeve privat. trg. š. delal na očetovi kmetiji v Tomaju. Č., Bidovec in Višnjevec so organizirali več ileg. celic na področju Tomaja, kjer so se na konspirativnih nočnih sestankih poleg teh treh sestajali še Marušič, Zvon. Miloš, Drago Žerjal iz Rojana, s Proseka Vek. Španger, Vlad. Štoka in Drago Rupel, zadnji 3 obsojeni na visoke kazni na I. trž. procesu. Večkrat so priredili masovne sestanke z voditelji ileg. celic z vsega Krasa. Č. je 1929 sodeloval na sestanku v Tomaju z oboroženo trojko iz Lj. in z bazoviškimi junaki. Višnjevec se je pred aretacijo umaknil v Jslo, delal stalno za TIGR, zaposlen na Jugoslov. Matici. Ob koncu vojne je s plaščem premaknil brzostrelko, ki se je ob padcu na tla sprožila in ga smrtno ranila. S Č. so sodelovali vodje ileg. celic: Vik. Čefuta v Šepuljah, Jože Gulič v Dobravljah, Leop. Širca v Godnjah, Vl. Švab v Skopem, Alfonz (oče) in sin Ciril Grmek v Avberju, Milan Grmek v Gradnjah, Jože Turk in drugi. Zavzeto je z njim sodeloval v Tomaju Ivo Obersnel. Č. je prejel letake za bojkotiranje faš. volitev 24. mar. 1929 v Trstu od F. Bidovca. Razdelili so jih vsem celicam po Krasu in ponoči med 28. in 29. mar. je sleherna kraška družina dobila pod vrati ali na oknu letak. Č. je bil osumljen razdeljevanja letakov in dalj časa zaprt v Trstu, kjer je bilo zaradi letakov mnogo Slov. zaprtih. Ponovni aretaciji je 29. sept. 1929 ušel v Jslo. Preživljal se je s priložnostnim delom kot natakar, delavec pri železnici, uradnik po Sji in v Zgbu. Končno je dobil stalno zaposlitev z majhno plačo v Kranju. Bil je član emigr. društva Tabor v Lj., nato tajn. emigr. društva Sloga v Kranju do razpustitve emigr. društev 1939 po sporazumu Ciano-Stojadinović, ki je pristal na Mussolinijevo zahtevo, da se prepovejo vsa emigr. društva Prim. Č. je po tej prepovedi tajno deloval v emigr. društvu Sloga, kar se je zgodilo tudi z ostalimi emigr. društvi. Razpad Jsle 1941 je doživel kot vojak na Dolenjskem. Že leta 1941 je začel sodelovati v OF. Pomladi 1944 je moral v ilegalo. Nato je bil poslan na Primor. k PNOO. 1945 je bil dodeljen financ. odseku NOO za Slov. Primor. in Trst. Po nastanku cone A in B je delal pri istem odseku v Ajdovščini, nato je bil imenovan za predavatelja na šoli CK KP za JK. Od 1948 je nekaj manj kot dve leti delal v Trstu pri Pokraj. gosp. svetu, nato je bil do 1952 uprav, in predavatelj na polit. š. KP za STO. Potem je bil zaposlen pri gosp. podjetjih v Kopru do upokojitve 1970. Zaradi prometne nesreče 1978 je bolehal in hudo zbolel. Pokopan je v Kranju.

Prim.: Osebni podatki T. Rutarju med obiskoma v Luciji in z dopisovanjem; Renko, Umrl je St. Černe, dosleden antifašist, PDk 21. okt. 1982.

Rut