Čar, Jože (1942–)

Čar Jože, geolog, r. 23. apr. 1942 v Idriji, kjer živi. Oče Viktor, rudar, mati Pavla Knap, gospodinja. Osn. š. in gimn. v Idriji (matura 1961). Na Geološkem odd. Fak. za naravoslovje in tehnologijo v Lj. je diplom. 1968, prav tam je doktoriral z nalogo Razvoj srednjetriasnih sedimentov v idrijskem tektonskem jarku (8. maja 1985). Že 1972 je obiskoval intenzivni tečaj sedimentologije pod vodstvom prof. Meischnerja iz Heidelberga, 1973 pa še tečaj o karbonatih in karbonatnih kamninah, ki ga je vodil prof. Müller prav tako iz Heidelberga. Po diplomi se je redno zaposlil pri Rudniku živega srebra v Idriji. Do apr. 1977 je bil kot geolog odgovoren za reševanje vseh montan-geoloških problemov v okviru zgornje zgradbe idrijskega rudišča, nato pa je bil nekaj mesecev vodja rudniške geološke službe. Jul. 1977 se je zaposlil na Inštitutu za raziskovanje Krasa SAZU v Postojni. Tu je delal najprej kot višji strok. sodelavec, od 1. febr. 1980 pa kot strok. svetnik. Nato je nastopil službo v Ateljeju za projektiranje Razvojno projektivnega centra v Idriji, kjer se je ukvarjal predvsem z geološkimi in geomehanskimi problemi. Jul. 1985 se je ponovno zaposlil v Rudniku živega srebra v Idriji kot glavni geolog in strok. vodja rudniškega Razvojno-raziskovalnega sektorja. Vsa leta je strok. delal tudi zunaj rednih službenih obveznosti. Tako je 1974 v okviru izmenjave strokovnjakov med rudniki živega srebra obiskal rudnik v Ismaili (Alžir). Po izvolitvi za izred. prof. za predmeta Sedimentologija, Geološko kartiranje II in Raziskave in ocena nahajališč mineralnih surovin 1988 je pričel spomladi 1989 s predavanji iz predmeta Sedimentna petrologija in Facielna analiza na Odseku za geologijo Oddelka za montanistiko na U v Lj. V razdobju 1972–92 je imel na različnih kongresih, posvetovanjih in stanovskih društvih sam ali skupaj s sodelavci kakih 25 predavanj in referatov. – Prva leta službovanja pri Rudniku živega srebra v Idriji se je ukvarjal z reševanjem montan-geoloških vprašanj, s sedimentološkimi in stratigrafskimi raziskavami v rudišču ter speleološko in hidrološko problematiko idrijskega ozemlja. Na Inštitutu za raziskovanje Krasa SAZU v Postojni se je posvetil predvsem geološkim in hidrološkim problemom Planinskega polja ter splošnim krasoslovnim raziskavam. Po povratku v Idrijo in k rudniku živega srebra se loteva različnih aktualnih vprašanj v rudišču, predvsem v zvezi z zapiralnimi deli v rudniku. Istočasno se ukvarja s hidrogeološko problematiko sev. Primorske in detajlnim tektonsko-litološkim kartiranjem kraških in tektonsko zapletenih terenov. Veliko pozornost namenja ekološki tematiki, raziskuje pa tudi tehniško zgodovino idrijskega rudnika. – Njegova bibliografija je zelo obsežna. Do maja 1993 je sam ali skupaj s sodelavci objavil kar 37 znanst. in strok. razprav ter 32 poljudno-znanst. člankov. Poleg tega je priobčil še 58 poljudnih geoloških, krasoslovnih in speleoloških zapisov in recenzij: Naše jame, Acta carsologica, Geologija, Rudarsko-metalurški zbornik, IdrR, Geološki zbornik, Zbornik za zgod. naravoslovja in tehnike, Razprave IV. razreda SAZU, Vodniki kraške muzejske zbirke v Postojni, PrimSreč, Žirovski občasnik, Proteus itd. Vse od 1965 je član uredništva IdrR, med 1984–91 je bil tudi glavni ur. Bil je soustanovitelj in član ured. revije Kaplje od 1966 do izsiljene samoukinitve revije (1972). Po 1989 je sour. znanstvene revije Acta carsologica, (SAZU – Razred za naravoslovne vede). Aktivno deluje v Slov. geološkem društvu, v Slov. odboru za raziskovanje kvartarja, v Muzejskem društvu Idrija in kot član ATH (Association for Tracer Hydrology). 1989 je prejel Priznanje občine Idrija.

Prim.: Osebni podatki; hemeroteka Mestnega muzeja Idrija; Enc Sje 2, 91; PrimSreč 59, 1986; PrimN 2. okt. 1987 in 23. sept. 1988.

Kvčč