Čadež, Ivanka (1938–)

Čadež Ivanka, pisateljica, r. 15. apr. 1938 v Podlanišču, živi v Cerknem. Oče Ignacij, kmet, mati Marija Peternelj, gospodinja. Osn. š. je dokončala v Podlanišču (na Kladju), popolno osemletko pa na dopisni š. v Lj. 1964. Kolikor je mogla, se je izpopolnjevala kot samouk, ob tem je napravila še strojepisni tečaj na administrativni š. v Lj. (1965), v letih 1989–93 je obiskovala duhovno univerzo (VIRK p. o.) in svetopisemsko šolo v Lj. Do 1961 je delala doma na kmetiji, potem se je zaposlila in tri desetletja preživela v cerkljanski tovarni ETA. 1961 se je upokojila. Poleg običajnega dela v tovarni (medfazna kontrola grelnih plošč) je vodila tudi tovarniško knjižnico, zastopala sodelavce, kadar so potrebovali zaščite in podpore, in se predajala kulturi, predvsem svojemu dopisovanju in ustvarjalnemu liter. delu. Težka mladost s trdim kmečkim delom v cerkljanskih gorah ji je potekala ob iskanju lepote in v želji po odkrivanju neznanega in resničnega. Pisati je začela v Glasilu Eta, ki mu je bila zvesta ves čas službovanja, v glasilu Tego pa je dobila prvo nagrado za črtico Darilo (1979). Bila je redna liter. sodelavka Kmečkega glasa, v katerem je izšlo nad dvajset njenih črtic; pogosto je objavljala v revijah: Zdravje, posamezno pa tudi v Otrok in družina, Fontana (13, 1989), Obzornik, Avra, Rodna gruda, Antena, Planinski vestnik. V tedniku Slovenske brazde je sodelovala s črticami pod skupnim naslovom Pesem srca od mar. 1991 do apr. 1992. Po besedah urednika Branka Gradišnika Č. ni profesionalna pisateljica, spada pa v krog ljudskih pripovednikov v najboljšem pomenu te besede. Ob lepem številu črtic je napisala tudi tri samostojne knjige, ki so vse izšle pri Kmečkem glasu, in sicer povest Beračeva zgodba (1984) in romana Ajerjev Peter (1987) in Kontrabant (1988). Avtorično zanimanje velja iskanju smisla človekovega bivanja, za svoje like pa jemlje predvsem zanimive ljudi in tudi posebneže iz cerkljanskega sveta; nekatera dela prinašajo tudi strani, ki so ob svoji splošni umetniški in človeški izraznosti zanimive tudi za zgodovinarja ali družboslovca. Njena dela spadajo med zelo brane knjige. Prejela je več nagrad za svoje družbeno in sindikalno delovanje, za dopisovanje v razne časopise in nagrado občine Idrija za leto 1985 (za povest Beračeva zgodba).

Prim.: J. Šifrer, Delo 27. sept. 1984; M. Koželj, PrimN 2. okt. 1984; B. Lukan, PrimN 1985; B. Gradišnik, PrimN 30. maja 1989.

Pšč