Primorski slovenski biografski leksikon
Čok Antonija, učiteljica in kulturna delavka, r. 29. dec. 1897 v Lonjerju pri Trstu. Oče Matevž je bil kmet, mati Marija Gombač. Dovršila je meščansko š., zaposlovalne tečaje gor. učiteljišča v Trstu in dosegla učiteljsko maturo 1917 v Trstu; usposobljenostni izpit je napravila v Tolminu 1920. Učila je v tržaški okolici: Sv. Ivan, Trebče, Katinara, Škedenj, Gropada in Bazovica in 30. sept. 1923 je bila kot prva slov. učiteljica odpuščena iz službe. 1923 je odšla v Jslo in poučevala v kočevskem okraju: Loški potok, Stara cerkev, Kočevje, Kočevska reka in spet Stara cerkev. Tu so jo 15. okt. 1942 prijeli in odpeljali v zapor v Lj., odtod v taborišče Monigo pri Trevisu. Po vojni je 1945–46 učila pri Sv. Ivanu, nato je bila do upokojitve pri SPZ, kjer je skrbela za šolstvo. Od 1915 do 1923 je bila organist na Katinari, v vseh službenih krajih na Prim. in v Jsli je vodila pevske zbore, zadnji je bil moški pevski zbor emigrantov Orjem v Kočevju. Od 1928 do 1942 je bila tajnica Jugoslov. učiteljskega združenja za kočevski okraj. Odlikovana je bila za zasluge pri RK in je nosilka Spomenice iz 1941. V pokoju živi v Lonjerju.
Prim.: Os. podatki; R. R. (= Rado Rauber), Tončka Čokova ima že 70 let, PDk 20. jan. 1968; Slovesna in obenem zelo prisrčna počastitev jubilantke Tončke Čokove, PDk 21. jan. 1968 s sl.
Jem.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine