Černic, Vinko (1845–1886)

ČERNIC, Vinko (Vinko Črnic, Vinko Cerniz), učitelj, narodni delavec, zborovodja (r. 4. 1. 1845, Šempeter pri Gorici; u. 22. 2. 1886, Šempeter pri Gorici). Oče Blaž Černic, posestnik, cerkovnik, mati Marija Černic, r. Sever.

V Gorici je obiskoval normalko (1851–59), gimnazijo (1859–67), učiteljišče (1867–69) in kmetijsko šolo (1869–71). 1871 je nastopil službo na šoli v Šempetru, strokovni izpit je opravil 1872. 1881 je bil izvoljen v okrajni šolski svet kot zastopnik učiteljstva, v stalni odbor in za poslanca v deželno učiteljsko skupščino.

Bil je med ustanovitelji goriškega učiteljskega društva in njegov prvi predsednik (1873–84).

Bil je urednik, založnik in pisec pedagoške revije Šola, ki je izhajala 1880–84. Objavljala je didaktične in metodične sestavke, nove šolske zakone in ukaze ter poročila o šolah na Goriškem in Gradiščanskem v šolskih letih 1881/82 in 1882/83. Deloval je tudi na kulturnem področju v Šempetru, zbujal narodno zavest in vodil pevski zbor.

Černic (Cerniz) Vinko, učitelj, družbeni delavec, r. 4. jan. 1845 v Šempetru pri Gor. in tu u. 22. febr. 1886. Oče Blaž, mati Marija Sever. Opravil je normalko, gimn. in dva letnika učiteljišča ter kmetijsko strokovno š. Kot učitelj je bil »spreten šolnik, neutrudljiv stanovski buditelj in narodni organizator« (Učiteljski list 1923, št. 24). Po njem so 70. in 80. leta imenovali kar »Černičevo« obdobje. V dobi njegovega službovanja v domači vasi je narodno življenje doživelo izreden razcvet. Bila je to doba taborov in Č. je bil zvest Lavričev učenec. Njegov izboren pevski zbor je slovel po vsej goriški okolici, tako so Šempeterci v dobi taborov dramili še svoje sosede. Bil je pevovodja. Med učiteljstvom je propagiral strokovno izobrazbo. Ko je bil oustanovljeno Okrajno učiteljsko društvo v Gor., mu je predsedoval do 1884. Velika je tudi njegova zasluga za prvo učiteljsko strokovno glasilo na Goriškem Šola, ki je izhajalo od 1880–1884. Bil je organizator tega glasila, izdajatelj, urednik in ponajveč tudi pisec. Za tedanjo dobo je bil list zelo dober, strogo strokoven. Glasilo je zamrlo, ko je Č. začel bolehati.

Prim.: Šola I–IV pass.; Petdesetletnica okrajnega učiteljskega društva v Gorici, UL 1923, 24 in 25; M. Brecelj, Soča 1976, 9, 16.

Brj.