Primorski slovenski biografski leksikon
Čemažar Jakob, narodni delavec in žrtev fašističnega nasilja, r. 15. jul. 1874 v Železnikih delavcu Valentinu in Mariji, u. 20. jun. 1924 pri Mali Nedelji blizu Ljutomera. Kot bogoslovec četrtoletnik je prestopil iz lj. škofije v trž. Bogoslovje je dokončal v Gor. in bil posv. 25. jul. 1898. Službe: kpl. v Krkavčah (1898–99) in na Opčinah (1899–1904), žpk v Koštaboni (1904–11) ter v Šmarjah pri Kopru (1911–23). V priznanje zaslug za požrtvovalno pastoracijo je bil imenovan za častnega konzist. svetovalca trž.-kopr. škofije (1919). Ker je branil pravice slov. jezika v c., so ga it. nestrpneži in fašisti večkrat fizično napadli, mu odrekli državljanstvo, izdali povelje za internacijo in ga avg. 1923 z orožniki izgnali iz It. Bivši trž. škof Karlin ga je sprejel v mrb škofijo in ga imenoval (11. okt. 1923) za žpk v Mali Nedelji. Fašistično preganjanje ga je živčno tako izčrpalo, da je sedem mesecev kasneje umrl. Tedanje časopisje je soglasno pripisovalo njegovo smrt posledicam fašističnega nasilja v Istri.
Prim.: ZbsvP 1924, 53; Slovenec, 22. jun. 1924, št. 121, 4; Slovenski gospodar, 26. jun. 1924, št. 26, 4; Bogoljub 1924, 183; Soklič, Istra 73; Klen 17; podatke prispevala tudi Jože Smej, ravnatelj šk. pisarne v Mariboru in Lojze Škerl iz Trsta.
R. K.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine