Cencič, Mira (1934–)

CENCIČ, Mira (rojstno ime Miroslava Žvab), pedagoginja, publicistka (r. 14. 10. 1934, Tomaj). Oče Ivan Miro Žvab, kmet, mati Roza Žvab, r. Šonc. Sin Lucijan Cencič, živilski tehnolog, strokovni publicist, hči Alenka Peric, glasbena pedagoginja, strokovna publicistka, zborovodkinja, snaha Majda Cencič, pedagoginja, vnuk Tine Cencič, strojnik, inovator.

Osnovno šolo je 1941–46 obiskovala v Zavodu šolskih sester v Tomaju, prva dva razreda v italijanščini. Nižjo gimnazijo je 1946–49 obiskovala v Trstu, Postojni in Tomaju. 1949–53 se je šolala na učiteljišču v Ljubljani. Po maturi je poučevala v osnovni šoli v Gaberjah na Vipavskem (1953–54). 1954–59 je študirala psihologijo in pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vmes je 1956–57 poučevala na osnovni šoli Vipavski Križ. Diplomirala je 1959. Po diplomi je 1960–65 na Gimnaziji Postojna poučevala psihologijo, filozofijo in logiko, na vajeniški šoli pa družbeno-moralno vzgojo. 1961 je v Ljubljani opravila strokovni izpit za naziv profesor srednje šole. 1963–65 je na Učiteljišču v Kopru poučevala pedagogiko, psihologijo in metodiko. 1965–72 je bila zaposlena na Zavodu za šolstvo SR Slovenije, v enoti Nova Gorica, ter opravljala naloge pedagoškega svetovalca za razredni pouk in predšolsko vzgojo. 1969 je na FF UL diplomirala na prvi stopnji študija filozofije. 1972–89 je bila višja predavateljica na Pedagoški akademiji v Ljubljani (PA). Do 1986 je na dislociranem oddelku v Novi Gorici predavala pedagogiko in psihologijo, nekaj semestrov tudi v Kopru na oddelku za razredni pouk. Po ukinitvi oddelka v Novi Gorici je 1982–89 predavala didaktiko in teorijo pedagoškega raziskovanja na PA. 1983 je opravila magisterij iz pedagogike, 1988 pa je na univerzi na Reki (Hrvaška) doktorirala z disertacijo Vpliv družbenih razmer na vsebino realnega izobraževanja v slovenski ljudski šoli (1774–1941). 1989 je postala docentka za didaktiko. Predavala je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani (PF UL) in v Kopru.

Upokojila se je 1991, do 2012 je še predavala na PF UL in v Kopru, vmes pa tudi na Biotehnični fakulteti UL, Visoki zdravstveni šoli in 2010–12 zgodovino slovenskega šolstva na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (UP PEF).

Poleg pedagoškega dela je 1973 sodelovala pri prenovi učnih načrtov za predmet Spoznavanje narave in družbe ter pripravila osnutek načrta za predmet Spoznavanje narave v 4. razredu. Pri prenovi matematike za osnovne šole je vodila seminarje za učitelje. Za predšolsko vzgojo je pripravila načrt in metodične napotke začetnega matematičnega izobraževanja. Posvečala se je pripravi otrok na šolo, sodelovala pri organizaciji malih šol, testirala šolske novince v severnoprimorski regiji ter opravljala raziskave glede učinkovitosti kombiniranega pouka, dopolnilnega pouka in zrelosti šolskih novincev. Poglabljala se je v začetno prirodoslovno in družboslovno izobraževanje ter pripravila priročnike in delovne zvezke za spoznavanje narave in družbe za 1., 2. in 3. razred osnovne šole. Proučevala je tudi čustvovanje učencev ter se zavzemala za razvijanje pozitivnih čustev in socializacijo, zagovarjala je demokratični vzgojni stil, opozarjala na slabosti pretirano permisivne in agresivne vzgoje ter svoje poglede objavila v člankih in samostojni publikaciji.

S pedagoškim delom je segla tudi čez mejo ter nekaj let opravljala naloge pedagoške svetovalke na slovenskih oddelkih otroških vrtcev na Tržaškem, v občini Devin - Nabrežina in v občini Milje.

V didaktiki je želela težišče prenesti od pridobivanja besednega znanja k razumevanju in uporabi. Posebno pozornost je posvetila razvijanju pojmov in miselne aktivnosti učencev, ki se v največji meri udejanja pri reševanju problemov.

Pri usposabljanju učiteljev je želela doseči mehkejši prehod iz teorije v prakso, kar bi omogočilo postopno praktično usposabljanje z uporabo metod izkustvenega učenja, večjega števila hospitacij in nastopov ter s postopnim podaljševanjem učne prakse po šolah, od prvega do četrtega študijskega leta. Za mentorske naloge je usposabljala učitelje na seminarjih in s sodelavko pripravila konkretne napotke.

Njeno posebno zanimanje je bila zgodovina slovenskega šolstva, ki je jedro njenega diplomskega in podiplomskega študija ter prostočasnega raziskovanja.

Raziskuje tudi polpreteklo primorsko zgodovino in delovanje nekaterih manj znanih domoljubnih organizacij (Borba, TIGR, Primorska sredina) in upornikov na Primorskem pod Italijo, pa tudi v času druge svetovne vojne. Pritegnilo jo je tudi domoznanstvo domačega kraja, zlasti vasi v osrčju Krasa in kulturno delovanje nekaterih tamkajšnjih osebnosti.

Za svoje pedagoško in strokovno delo je dobila več priznanj: 1979 ji je Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije podelila priznanje za dolgoletno prizadevno delo in uspehe pri razvoju ter utrjevanju organizacije pedagoških delavcev, 1990 je bila dobitnica zlate plakete PF UL, 2000 ji je Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske podelilo zlato spominsko plaketo TIGR, 2005 je na UP PEF dobila priznanje in naziv zaslužna visokošolska učiteljica, 2010 pa ji je občina Šempeter - Vrtojba podelila zlato priznanje.

Cencič Miroslava, roj. Žvab, dr. pedagogike, doc. za didaktiko, strok. pisateljica, r. 14. okt. 1934 v Tomaju, živi v Šempetru pri Gor. Oče Miro Žvab, mati Roža Sonc, kmeta. Pet razr. osn. š. je končala v Tomaju pri šolskih sestrah, nižjo gim. 1946–47 v Trstu, 1947–48 v Postojni, 1948–49 v Tomaju, učiteljišče 1949 do 1953 v Lj. Študirala je pedagogiko in psihologijo na Filoz. fak. U. v Lj., diplomirala 1959, iz filoz. 1. stopnje pa 1969, magistrirala iz pedag. 1983 na Filoz. fak. v Lj., doktorirala iz pedag. 1988 na Useučilištu na Rijeci s tezo Vpliv družbenih razmer na vsebino realnega izobraževanja na slovenski ljudski šoli (1774 do 1941) (Rijeka – Lj. 1988, str. 566.) – Poučevala je na osn. š. Gabrje na Vipavskem (1953–54), potem Vipavski Križ (1955–56), na Gimn. in Vajeniški š. v Postojni (1959 do 1963), Učiteljišču v Kopru (1963 do 1965). Nato je bila pedag. svetovalka na Zavodu za šolstvo SRS, enota Nova Gor. (1965 do 1972). Od 1972 dalje je bila višja predavateljica za ped. psih. predmete in docentka za didaktiko na Pedag. akad. in Pedag. fak. U. v Lj., v letih 1972 do 1983 na oddelku za razredni pouk v Novi Gor. Nekaj študijskih let tudi v Kopru. Upokojena 1991. Predava didaktiko kot zunanji sodelovec na Pedag. fak. v Lj. – Poklicno delo je posvetila prvenstveno strok. usposabljanju učiteljev. Vodila je seminarje, predavala za starše in predstavljala svoje poglede na strok. posvetovanjih in kongresih. Veliko je pripomogla k povezovanju zamejskega šolstva v It. z matičnim. Za uspešno pedag. delo je prejela dec. 1990 zlato plaketo Pedag. fak., za sodelovanje v društvu pedag. delavcev pa priznanje (1979). – Strok. raziskovalno delo obsega pet samostojnih raziskovalnih nalog, 10 samostojnih publikacij (3 v soavtorstvu), 4 prevode učbenikov v jezike narodnih manjšin na Slovenskem, 31 strok. člankov in več poljudnih strok. prispevkov. Večina strok. člankov je bila objavljena v osrednjih pedag. revijah Sodobna pedagogika in Vzgoja in izobraževanje. – Njena dela obravnavajo široko šolsko problematiko. Usmerjena so na moralno vzgojna vprašanja, kjer se zavzema za humano vzgojo, vendar za doslednost pri oblikovanju trdnih moralnih vrednot. Za pouk SND je pripravila učbenike in priročnike, ki predstavljajo prvo učbeniško gradivo v slov. šoli. Utemeljuje izkušenjsko učenje pri usposabljanjijučiteljskih kandidatov in za tako organizacijo študija, ki zagotavlja mehak prehod v praktično delo. Posveča se zgod. razvoju slov. šolstva, kjer si prizadeva objektivno predstaviti odzivnost vsebinskih in didaktičnih sprememb pouka na kult. in polit. pogoje časa, ter v vlogo kult. delavcev, slov. duhovnikov in učiteljskih združenj za razvoj narodnega šolstva in se zavzema za nadaljnji razvoj slov. šole na narodnih temeljih. Seznam njenega dela (Bibliografija) je v arhivu PSBL.

Prim.: Osebni podatki; časopisna poročila o njenem delu.

Pšč