Calvi, Bartolomeo (1886–1961)

Calvi Bartolomeo, jezikoslovec in prevajalec, r. 17. jun. 1886 v kraju Palestro pri Paviji, u. 31. okt. 1961 v Turinu. Doktoriral je iz klasične filologije. V šol. letu 1924/25 je poučeval v Tolminu in prišel v stik s Slov. Začel se je učiti slov. in se je toliko naučil, da je mogel prevajati iz slov. in razpravljati o slov. literaturi. Pozneje je učil na tehn. šoli v Mantovi in na U. v Turinu, kjer je bil lektor za slov., pozneje za slovan. fiologijo. Med vojno je bil nekaj časa v Lj. – Kot jezikoslovec je raziskoval slov. skladnjo, prevajal in veliko pisal o slov. literaturi: La sventura di Jefte in Giuseppe Parini e nello sloveno Simon Gregorčič, Mantova 1929; Ivan Cankar, Il re di Betainova, SEI Torino 1929; Ivan Cankar, La mia vita, Paladino, Padova 1930; Il crisantemo bianco ossia Ivan Cankar e la critica, Mantova 1930; Ivan Cankar, Saggi di versione dalle Immagini di sogni (iz Cankarjevih Podob iz sanj), Mantova 1934; Verso un'antologia slava in italiano: Ivan Cankar: Non ho mai scritto proprio con facilità … (Uvod v Podobe iz sanj); Dai canti popolari sloveni: La bella Vida (Lepa Vida), Il giovane innamorato (Zaljubljeni mladenič), Mantova 1935; Le immagini di sogni di Ivan Cankar, Torino 1941; Fonti italiane e latine nel Prešeren maggiore, Torino 1959, kjer je prevedel vrsto Prešernovih pesmi v celoti (Soneti nesreče, Sonetni venec, Krst pri Savici idr.). – Podrobno je raziskal tudi Debevčev in Župančičev prevod 5. speva Dantejeve Božanske komedije. Izdal je še: Riflessi della cultura italiana fra gli sloveni, Torino 1931, Convivium III, n. 5; Per l'esplorazione della selva petrarchesca, Mantova 1953; Il Petrarca fra gli Jugoslavi, Popolo Nuovo, Torino, maggio 1955. Vendar pa je treba brati njegove razprave previdno, ker vsi it. in lat. vplivi pri Prešernu niso tako jasni in dokazani.

Prim.: J. Moder, SLNP, 43; Isti, Enc Sje 1, 410.

Jem.