Novi Slovenski biografski leksikon

CRUXILLA [Kružila], Janez Krstnik (Ioannes Baptista Cruxilla, Joanne Baptista Cruxilla, Giovanbattista Cruxilla, Johann Baptista Cruxilla, Janez Cruxilla, Janez Krstnik Kručil, Janez Krstnik Kružila), filozof, teolog, profesor (r. 23. 6. 1622, Tolmin; u. 7. 2. 1684, Celovec, Avstrija).

Osnovno izobrazbo je prejel na jezuitskem kolegiju v Gorici (1632–37), po študiju filozofije v Gradcu (1637–39) pa je zaradi beneške prepovedi sprejemanja jezuitov in ob nasprotovanju staršev prebežal na Dunaj, kjer je avgusta 1639 vstopil v avstrijsko provinco jezuitskega reda. Noviciat in študij filozofije je opravil na Dunaju (1640–44), nato je v Leobnu poučeval humaniteto (1645), gramatiko, humaniteto in retoriko pa v Gorici, kjer je bil tudi prefekt semenišča (1646–49). Po študiju teologije v Gradcu (1650–52) in v Trnavi (1653–54) je v Judenburgu opravil tretjo probacijo (1655), zatem je v Gradcu poučeval matematiko (1656), na Dunaju pa matematiko in filozofijo (1657–59). V obeh krajih je bil tudi spovednik, na Dunaju še katehet in predstojnik. V Gradcu je poučeval filozofijo (1660–62), kazuistiko (moralna teologija) pa je poučeval v Celovcu (1663) in v Gorici, kjer je bil prefekt sholastikom (1664–65). Potem ko je kot profesor kazuistike deloval tudi v Ljubljani (1666–74), Gradcu (1675–77) in Passauu (1678), je 1679–81 v Gorici znova opravljal službo prefekta sholastikov, predstojnika in spovednika, nazadnje pa je v Celovcu vse do konca življenja poučeval kanonsko pravo (1682–84).

Bil je spovednik in svetovalec več škofov, med njimi ljubljanskega škofa Jožefa Rabatte, pod čigar vodstvom je opravljal tudi službo konzistorialnega svetnika. Christian Faber Sebusian v pismu Gottfriedu Wilhelmu von Leibnizu Cruxillo skupaj z nekaterimi drugimi jezuitskimi filozofi izvzame od splošne kritike jezuitskega učenja in njihove metode.

Cruxilli sta bila zmotno pripisana dva filozofska spisa, Placita philosophica de ente logico cognoscibili in Philosophia quinque-partita, ki sta v resnici bakalaureatsko in licenciatsko delo grofa Georgija Sigefrida von Dietrichsteina, nastala pa sta pod Cruxillovim mentorstvom. Ti dve deli spremljata dva krajša laudatorna spisa Chronographica Imago Nobilitatis in Laureata Nobilitas, ki sta bila ob študijskih uspehih posvečena Georgiju Sigefridu, a prav tako nista Cruxillovo delo.

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Archivum Romanum Societatis Iesu (ARSI), Fondo Gesuitico 755, Indipetae Austriae, 97; ARSI, Austria 5–II, c. 1052.
PSBL.
Johann Nepomuk Stoeger: Scriptores Provinciae Austriacae Societatis Jesu ab ejus origine ad nostra usque tempora, Dunaj, 1855, 48.
Augustin de Backer, Alois de Backer: Bibliothèque des écrivains de la Compagnie de Jésus ou Notices Bibliographique, Liège, 1861, 104.
Carlos Sommervogel: Bibliothèque des écrivains de la Compagnie de Jésus I. Liége. Première partie : Bibliographie II, Bruxelles - Paris, 1891, 1708.
Primož Simoniti: Sloveniae scriptores latini recentioris aetatis, Zagreb - Ljubljana, 1972, 34.
Ladislaus Lukácz: Catalogi Personarum et Officiorum provinciae Austriae S. I., 2 (1601–1640), Romae, 1982, 565.
Max Wundt: Die deutsche Schulmetaphysik des 17. Jahrhunderts, Hildesheim - Zürich - New York, 1992.
Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove : (1596–1691), Ljubljana, 2003.
Gottfried Wilhelm Leibniz: Philosophische Schriften, Band 4: 1677–Juni 1690, Berlin, 2006, 2633.
Claudio Ferlan: Il collegio gesuita. Un baluardo contro la diffusione della riforma nell'Austria interna tra XVI e XVII? Il caso di Gorizia, Trst, 2007 (doktorska disertacija).
Bogataj, Jan Dominik: Cruxilla, Janez Krstnik (1622–1684). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005650/#novi-slovenski-biografski-leksikon (30. oktober 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Primorski slovenski biografski leksikon

Cruxilla (Kružila) Ivan Krstnik, šolnik in filozofski pisatelj, r. v Tolminu 23. jun. 1622, u. 7. febr. 1684 v Clcu. Grammaticalia in humaniora obiskoval v Gor. (1632–37), filoz. študiral v Gradcu (1637–39), nakar je stopil v jezuitski red avg. 1639 in po opravljenem noviciatu na Dunaju in magisteriju v Leobnu poučeval humaniora in matematiko na gimn. v Gradcu in Clcu (1642–47). Po končanem študiju teologije v Gradcu (1647–51) je dopolnil študij filoz. na U v Gradcu in dosegel doktorat iz filoz. (1655). Potem je bil profesor filoz. v Gradcu (1655–63) in moralne teolog. v Gor., v Passauu in v Clcu (1664–84). Bil je tudi spovednik in svetovalec več škofov, med njimi tudi Jožefa Rabatte, lj. škofa (1664–83). Objavil je naslednja dela: Placita philosophica de ente logico cognoscibili, quae sub Auspiciis Serenissimi Caroli Josephi Arciducis Austriae, Magnorum Caesarum Fratris Georgius Sigefridus S.R.I. Comes à Dietrichstein (Graecii 1661); Laureata Nobilitas in 111. D. Georg. Sigefriedo S.R.I. Comite a Dietrichstein delineata (Graecii 1661); Chronographica Imago Nobilitatis Illustrissimae familiae a Dietrichstein a Caroli M. memoria (Graecii 1662); Philosophia quinquepartita quam sub Augustissimis Auspiciis Invictissimi, ac Potentissimi Leopoldi I. Romanorum Imperatoris... In Alma Celeberrima Graecensi Universitate pro consequendo AA.LL. et Philosophiae Licenciatu Publicae Disputationi proposuit Georgius Sigefridus S.R.I. Comes à Dietrichstein... Praeside Joanne Baptista Cruxilla... (Viennae 1662).

Prim.: A. & A. de Backer, Bibliothèque des Ecrivains de la Compagnie de Jésus I. Liége 1853–61, 485; J. N. Stoeger, Scriptores Provinciae Austriacae Societatis Jesu ab ejus origine ad nostra usque tempora. Viennae 1855, 48; C. Sommervogel, Bibliothèque des Ecrivains de la Compagnie de Jésus I. Liége. Première partie: Bibliographie II. Bruxelles-Paris 1891, 1708; Simoniti 34.

Lc.

Lisac, Ljubomir Andrej: Cruxilla, Janez Krstnik (1622–1684). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005650/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (30. oktober 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine