Primorski slovenski biografski leksikon
Coret (Coretto, a Corot, de Coret) Nikolaj, tržaški škof, sin grofa Antona iz Tridenta, sprva oglejski kanonik in zatem prošt pri Gospe Sveti na Koroškem, je bil eden najbolj vplivnih svetovalcev avstrijskega nadvojvode Karla. Tudi po C.-vem nasvetu je nadvojvoda Karel uspel doseči od oglejskega patriarha, da je ustanovil v Gor. arhidiakonat (1574). Po smrti trž. škofa Hijacinta Frankopana (de Frangipanis) je nadvojvoda predlagal papežu Coreta za trž. škofa; papeški odlok imenovanja je z dne 28. febr. 1575. Novi tržaški škof je z močno roko izvajal prenovitvene odloke tridentinskega cerkv. zbora, odstranjeval razvade, skušal zatreti luteranstvo. Sklical je škofijsko sinodo (1583) in obnovil škofijsko palačo. Umrl je po 1. marcu 1591. škof Coret ima izredne zasluge za ustanovitev gor. nadškofije. Nadvojvoda Karel ga je poslal v Rim (1580), da bi papežu obrazložil nevzdržno versko stanje v avstrijskem delu oglejskega patriarhata. Nadvojvoda in Ap. sedež sta leta 1588 imenovala posebno komisijo, ki so jo sestavljali trž. škof Coret, goriški arhidiakon Andrej Nepokaj in šempetrski žpk Hieronim Catta (gl. čl.), da je preučila premoženjsko stanje gor. cerkva in predlagala, kako naj se poiščejo sredstva za dotacijo nove škofije. Papež Sikst V. je poveril škofu C.-u nalogo, naj izvede vrsto kanoničnih postopkov in zasliši več osebnosti o položaju v Gorici in podeželju (9. apr. 1588). Ta uradna zaslišanja (gor. arhidiakon A. Nepokaj, šempetrski župnik H. Catta, mestni sodnik pl. Ciprijan Coronini, vojaški poveljnik grof Peter Strassoldo, Simon Tavčer iz Štanjela, Sebastjan Rebec iz Kamenj idr.) vsebujejo dragocene zgodovinske podatke o tedanjem mestnem obsegu, družbenem sestavu, o govorjenih jezikih (habitatores loqui Sclavonice, Italice et Germanice promisque; sed Italice et Sclavonice omnes scire), o duhovnijah, cerkvah itd.
Prim.: Doc. Hist. Gor. 29, 34, 266, 272, 277; Lorenzo Tacchiella, II Card. Agostino Valier e la riforma tridentina nella Diocesi di Trieste, Udine 1974, 63, 157; Kjuder, 568; Gruden VI, 752; ŠematTrst 1954, 7.
R. K.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine