Novi Slovenski biografski leksikon
CERNIGOI, Klavdij (rojstno ime Klavdij Uršič; Klavdij Černigoj Uršič, Claudio Cernigoi, Claudio Cernigoi Ursich, Cerni-goi, Claudio Cerni-goi, Claudio Cerni-goi Ursich, Klaudius Tschernigoi), slikar (r. 28. 2. 1929, Trst, Italija; u. 14. 6. 1998, Trst, Italija). Oče Evgen Cernigoi, trgovec, mati Štefanija Uršič.
Osnovno šolo je sprva obiskoval v Trstu, zatem v Mariboru, kjer se je 1940 vpisal v prvi razred Prve deške meščanske šole. Marca 1942 se je vrnil v Trst in 1944 opravil trgovski strokovni tečaj. 1947–49 se je šolal na Šoli za umetno obrt v Ljubljani pri Zoranu Didku. V tem času je obiskoval kiparja Oresteja Dequela, ki je tedaj študiral na ljubljanski Akademiji upodabljajočih umetnosti. Oktobra 1950 se je, potem ko je bil povabljen na Beneški bienale, vpisal na dunajsko likovno akademijo, kjer je do 1954 študiral pet semestrov, dva semestra pri Albertu Parisu Güterslohu in tri pri Franzu Elsnerju, vendar ni diplomiral. Na Dunaju je sodeloval s skupino Stern. Zatem je študijsko potoval v Pariz in po Evropi. Med potovanjem je spoznal skupino skandinavskih umetnikov in se 1953 preselil na Švedsko, kjer je 1953–66 živel v okolici Stockholma, poleti 1955 je bil tri mesece na Majorki (Španija). Na Švedskem se je poročil, vodil je trgovino in se posvečal slikarstvu. 1966 je odšel v Brescio, kjer je odprl atelje, pozneje še v Milanu. 1971 se je vrnil v Trst, kjer je živel do smrti.
Kot slikar se je prvič uveljavil 1947, ko je za realistično zasnovano sliko V iskanju očeta (In cerca del padre) na mladinskem festivalu v Trstu prejel nagrado za najboljše slikarsko delo, kar mu je omogočilo sodelovanje na Mednarodni razstavi v Pragi. 1950 je žirija Beneškega bienala na razstavo sprejela njegovo sliko Zeleni prt (La tovaglia verde). V krogu galerije Škorpijon in kot član skupine Verde se je seznanjal z mednarodnimi tokovi v umetnosti. Njegova prva realistična dela so vsebovala impresionistično in ekspresionistično komponento, kmalu se je kot napreden in antifašistično usmerjen umetnik zgledoval po Pablu Picassu in kubizmu ter kulturnem vzdušju gibanja Nove fronte v umetnosti (Fronte Nuovo delle Arti), kar je razbrati iz njegove slike Zeleni prt. Na Dunaju se je pod vplivom skupine Stern nagibal bolj k ekspresionističnemu izrazu, ki mu je ostal zvest do konca, tako v formalnem kot v vsebinskem smislu. Značilni zanj so tragične figure z zgroženimi, zaskrbljenimi obrazi, ki so na meji med živimi in mrtvimi, motivi osamljenega sodobnega človeka znotraj urbanih struktur in družbe odtujenih odnosov, skrivnostne ženske pojave, ki jim ni videti obraza, kar se je menda skladalo z njegovim introvertiranim značajem, ki pa je vzkipel vedno, ko je šlo za nepravičnosti. Med izstopajočimi cikli, ki so nastali v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, je cikel tondov Požgana zemlja (Terra bruciata), kjer z izčiščeno, abstraktno geometrično in dekorativno likovno govorico obravnava ekološki problem Zemlje.
Na svoja dela se je podpisoval kot Černigoj, Cernigoi oziroma Cerni-goi, čeprav se je uradno pisal Uršič oziroma Ursich, saj starša nista bila poročena.
1947 je na Festivalu mladih na svobodnem ozemlju (Festival della Gioventu del Territorio Libero) v Casa del Lavoratore Portuale v Trstu prejel nagrado za najboljše slikarsko delo. 1951 je na dunajski akademiji prejel nagrado za najboljšo dekoracijo na temo karnevala, istega leta je bil med izbranimi za 2. razstavo nagrade mesta Monza in prejel diplomo za realizacijo vikend studia v kraju Lisma blizu Stockholma. 1968 je bil izbran za XXI. razstavo nagrade Suzzara v Mantovi, 1977 pa je na XXX. razstavi avtonomnega regionalnega sindikata umetnikov v palači Costanzi prejel nagrado žirije.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine