Cencig, Emil (1925–2012)

Cencig (Cenčič) Emil, beneški duhovnik in narodni delavec, r. 25. dec. 1925 v Črnem vrhu (Montefosca) v Slov. Benečiji Jožefu, kmetu, in Antoniji Specogna (Špekonja). Osn. š. v Črnem vrhu, Manzanu in Pradamanu; gimn. in bogoslovje v Vidmu (1937–49). Ord. 29. jun. 1949. Služboval najprej kot kaplan v Mažerolah (1949) in v Praprotnem (1950–52); nato kot upravitelj v Čeneboli (1952–55), kjer je sezidal novo cerkev; zatem kot kaplan v Comegliansu v Karniji (1955–57), od koder odšel v Arbeč in končno v Gorenji Tarbij. Na Lateranski U je dosegel licenciat iz teolog. in na U v Padovi je opravil pravno fakulteto. Kot duhovnik in sociolog izhaja iz kršč. soc. nauka v slogu pap. Janeza XXIII. V verskem listu Dom in v številnih predavanjih zagovarja naravne, narodne, verske in politične pravice beneških Slovencev ter žigosa gospodarsko zapostavljanje Benečije, ki sili prebivalstvo v emigracijo in počasno izumiranje. S sobratoma Birtičem in Lavrenčičem je 1966 ustanovil medžupnijski verski list Dom, ki izhaja občasno. Dom pomeni »hišo, cerkev, vas, izročila, domovino«. List Dom je 1976 prejel prvo nagrado iz Sklada Dušana Černeta. C, dejanski animator slov. duhovnikov v Nadiških dolinah, pogumno sodeluje pri javnih nastopih predstavnikov Slov. Benečije, pri kulturnih prireditvah na Kamenici. Nastopil je večkrat s predavanji o Slov. Benečiji (prim. Ideje in vrednote, zbornik Draga 1972, Trst 1973, str. 72–80 s sl.). Na evharističnem kongresu v Vidmu 1972, kamor je prišel tudi papež Pavel VI., je C. spregovoril slov. vernikom, zbranim k posebni evharistični pobožnosti v baziliki Marije Milostne: »Prvikrat v zgodovini smo uradno združeni vsi skupaj videmski, goriški in tržaški Slovenci...«

Prim.: Ustni viri; Sreč 1971, 31; TKol 1972, 112, 113; 1973, 51, 59; 1975, 81; KatG 1972, 22.6.; Nedeljski dnevnik 1975, 24. 8. s sl.; KatG 1976, 8.1. in 1.4.; NL 1976, 1.4.; A. Cracina, Gli Slavi della Val Natisone, Udine 1976; PDk 1973, 177, 3 s sl.

R. K.