Ceklin, Franc (1911–2004)

Ceklin Franc, publicist, zgodovinar, scenarist, r. 1. okt. 1911 v Stari Fužini v Bohinju. Oče Ivan, lovski čuvaj, mati Ivana Boltar. Diplomiral na 1. stopnji filoz. fakultete (zgodovina, zemljepis, turistična smer, 1964). Med vojno v NOV, od 1949 na Primorskem v upravni službi, od 1950 v Tolminu upravni referent, od 1965–1971 direktor hotela Krn v Tolminu. Med NOV je bil član ekipe v partizanski tiskarni Trilof v Davči. Tu so izdajali glasilo kolektiva Naše glasilo, kjer je tudi sodeloval. Leta 1956 je v prvem TolmZb objavil članek Tu rod je moj, tu moj je kraj... (str. 107–12), ki vsebuje rodovnik Simona Gregorčiča. Pomemben je C.-ov delež pri zgodovini planinstva. Posebne vrednosti je članek Čigava noga je prva stopila na teme Velikega Triglava (PV 1957, 6, 311–23), dalje Štirje srčni možje (PV 1965–67), v katerem opisuje gorske vodnike Korošce, Kosa, Rožiča in L. Willomitzerja, v članku Jože Škantar-Šest, potomec bohinjskih kosezov (PV 1960), pa vodniško družino Škantarjev, pred objavo pa ima delo Bohinj in Triglav, v katerem obravnava zgodovino kosezov in svobodnikov v Bohinju (izide v PV 1977); razprava je prejela II. nagrado na natečaju PV leta 1975. V zvezi s planinsko publicistiko je tudi C.-ovo organizacijsko delo na tem področju. Že leta 1949 je v Postojni dal pobudo za ustanovitev alpinističnega odseka, ki je že naslednje leto (1950) imel v dolini Zadnjici 12-dnevni alpinistični tabor. Prav tako je dal pobudo, trasiral in sodeloval pri izdelavi direktne plezalne poti k Vojkovi koči na Nanosu (1950). Alpinistične pobude je nato prenesel v Tolmin, kjer so že 1951 ustanovili alpinistični odsek; bil je pobudnik nove plezalne poti na Mangart. Tesno povezano s planinsko problematiko je C.-ovo udejstvovanje in delovanje na področju turizma. Kot dolgoletni član Goriške turistične zveze in član republiške komisije za propagando v turizmu je predvsem skrbel za to, da je zbiral gradivo za prvi prim. turistični prospekt (1950), potem pa so temu sledili številni drugi. Bil je pobudnik leta 1952 II. gospodarske razstave z močnim turistično-gostinskim poudarkom v Tolminu. Del gradiva te razstave je bil kasneje prepeljan v Trento, kjer je od 1953 vključen v trentarsko muzejsko zbirko. C.-ovo zanimanje je v zvezi s turizmom bilo usmerjeno tudi v ustvarjanje tekstov za turistično propagandne filme. Tako je napisal scenarij in snemalno knjigo za barvni film o Trenti na Kugyjevo besedilo (1954), dalje scenarij za krajši igrani turistično-propagandni film o Primorski Trije biseri (1956), na nagradni natečaj Triglav-filma se je 1951 odzval in napisal sinopsis za film Marina, z delovnim naslovom Srenja, ki se godi med Bohinjem in Čedadom. Tekst je delil 2. in 3. nagrado (skupaj z Ivanom Ribičem). C.-ov delež v razvoju turizma in turistične propagande na Primorskem je velik, saj je polni dve desetletji bil stalno prisoten na tem področju ustvarjanja. Dolgoletno je tudi njegovo stalno sodelovanje pri PV, občasno pa je tudi pisal v PrimN in SlovJ. Za svoje delo je prejel zlati znak Saveza planinara Jugoslavije, srebrni znak Turistične zveze Slovenije, srebrni znak PZS, medaljo za zasluge za narod in druga priznanja.

Prim.: Cit. letniki PV; SB 1945–; osebno sporočilo.

Brj.