Casagrande, Angel (1852–1935)

Casagrande Angel(o), posestnik, družbeni delavec, r. 13. novembra 1852 v Ajdovščini, umrl dne 2. januarja 1935 v Gorici. Oče Ivan, mati Frančiška Marzini. Poročen je bil z Ido Höhn iz Šturij, ki je bila protestantka. 1890 je na velikem shodu, ki se je vršil pri Rebku v Vipavi za vipavsko železnico, imel glavni govor in predlagal, naj bi se shod izrekel za čim skorajšnjo zgraditev te železnice. Ker je hotel politik dr. Tonkli, ki je bil navzoč, shod izrabiti, da bi izglasovali in poslali peticijo v imenu Sloge za predelsko železnico, je C. enostavno predlagal petorico mož, ki naj sestavi samostojno peticijo, kar so potem tudi storili. Dve leti pozneje, 25. marca 1892, je bil ponovno sklican velik shod pri Rebku v Vipavi, kjer so spet razpravljali o prepotrebni gradnji vipavske železnice. Leta 1894 je stekla furlanska železnica. Ob tej priložnosti je 10. junija prišel na Goriško sekcijski načelnik Wittek in dvorni svetnik Wurmb. Povabili so ju v Vipavsko dolino, da si ogledata deželo, koder naj bi tekla nova železnica. Od Ajdovščine v Vipavo je gosta spremljal C. in Pod skalco govoril v slovenščini. Njegov govor in še drugi posegi so močno pozitivno vplivali na Wittka, ki je zagotovil, da je o potrebi gradnje vipavske železnice docela prepričan in da bo zahtevo povsod zagovarjal. C. je bil tudi sicer spoštovana osebnost; zavzemal se je za rast in razvoj Ajdovščine ter njen prospeh. Tako je med drugim odprl pekarno očetu Vena Pilona, Menigu. Bil je preds. obč. šolskega sveta v Ajdovščini in prejel tudi zlat križec za zasluge s krono. C.-ova hčerka Alice je poročila dr. Antona Breclja (gl. čl.) in postala tako mati dr. Bogdana in dr. Marjana Breclja (gl. članka). Casagrandovo hčer Marijo je portretiral Milan Klemenčič.

Prim.: Krstne knjige v Ajdovščini; Gabršček II, 285–6, 320–358; Poročilo o stanju ljudskega šolstva v okraju Goriškem za leto 1904–05, 67; Veno Pilon, Na robu, Lj. 1965 (kazalo); Klemenčičevo sliko iz 1912 hrani v Gor. Ines Casagrande por. Ziani.

Brj.