Novi Slovenski biografski leksikon
BRLEK, Metod (rojstno ime Franc Brlek), frančiškan, teolog, zgodovinar (r. 13. 4. 1926, Ilirska Bistrica, Trnovo). Oče Ivan Brlek, pek, mati Jožefa Brlek, r. Barbiš. Brat Stano Brlek (p. Cecilijan), frančiškan, polbrat Ivan Brlek (p. Mihael), frančiškan, cerkveni pravnik.
Osnovno šolo je obiskoval v Trnovem, 1942 je vstopil v frančiškanski noviciat beneške province v Ponte di Barbarano (Vicenza) in šolanje nadaljeval na frančiškanskih redovnih šolah ter ga 1949 zaključil. Gimnazijo je obiskoval v Lonigu (Vicenza) in Gemoni (Videm), filozofijo je študiral v Padovi in Veroni, teologijo v Vittoriu Venetu, Benetkah in Vicenzi. Duhovnik je postal 1951 v Benetkah. 1951–52 je deloval v Vicenzi. Študij je nadaljeval na papeškem Vzhodnem inštitutu v Rimu (1952–55); licenciat vzhodne teologije je dosegel 1955. Na vatikanski šoli za paleografijo in diplomatiko je po študiju (1954–56) dosegel diplomo 1956. Doktoriral je 1974 s področja teologije na papeški univerzi Antonianum v Rimu s tezo Sv. Bonaventura in krščanski Vzhod. Delni natis doktorskega dela je izšel istega leta v Jeruzalemu (S. Bonaventure e l'Oriente Cristiano). 1959 je bil določen za člana frančiškanske skupnosti na Bližnjem vzhodu, nato je pedagoško in znanstveno deloval na frančiškanskih ustanovah v Egiptu in Izraelu. Imenovan je bil za predavatelja na frančiškanskem vzhodnem inštitutu Kairo (Mousky) ter začel predavanja iz vzhodne teologije in zgodovine vzhodnih cerkva za študente misiologije (1959–60). 1961 je bil imenovan za arhivarja v zgodovinskem arhivu kustodije frančiškanskega reda Svete dežele v Jeruzalemu, hkrati je prevzel predavanja iz vzhodne teologije in zgodovine vzhodnih cerkva v teološkem semenišču San Salvatore (1964–67), nato še predavanja iz zgodovine cerkve na isti ustanovi (od 1967), zgodovine umetnosti v filozofskem semenišču v Betlehemu (1968–69), zgodovine vzhodnega krščanstva (1973–74) in uvod v študij zgodovine (1971–73) na Studium theologicum OFM v Jeruzalemu, ki je medtem postalo frančiškansko semenišče kot enota frančiškanskega papeškega ateneja Antonianum v Rimu, in prav tam še zgodovino umetnosti (po 1974). Po 1972 je bil predavatelj zgodovine in teologije krščanskega Vzhoda na frančiškanskem bibličnem inštitutu v Jeruzalemu (Studium biblicum Francescanum, Flagellation, Jerusalem). Po 1971 je kot predavatelj redno sodeloval na vsakoletnih srečanjih teološkega in bibličnega posodabljanja, ki ga je organizirala frančiškanska biblična šola v Jeruzalemu. Sodeloval je pri urejanju arhiva in knjižnice frančiškanskega samostana Larnaca (Ciper). Kot profesor emeritus živi v samostanu St. Saviour's v Jeruzalemu.
Članke in razprave je objavljal v revijah La Terra Santa, La Terre Sainte, Tierra Santa, Frante Francescano, L'Osservatore Romano in Katholikh (Atene). Samostojne in odmevnejše objave ima v revijah La Custodia di Terra Santa e i Cristiani Orientali (Jeruzalem, 1963), Iconografia dei santi Martiri Nicola Tavelić e Compagni a Gerusalemme (Jeruzalem, 1970), L'Italia e i Luoghi Santi (Jeruzalem, 1971), Venerazione di S. Giuseppe nella Valle di Giosafat e il suo supposto sepolcro (Jeruzalem, 1971), Culto a Santiago el Mayor en Jerusalen (ss. XIV–XIX) : Contribucion de los Franciscanos al mismo (Jeruzalem, 1971), Bonaventuriana : Saggi in occasione del VII centenario della morte di S. Bonaventura (soavtor, Jeruzalem, 1974), La Chiesa di San Salvatore : Storia e arte(Jeruzalem, 1985) in Commissariato Veneto di Terra Santa – Cenni storici(Jeruzalem, 1993).
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine