Brezigar, Bojan (1948–)

BREZIGAR, Bojan, novinar, urednik, politik (r. 29. 7. 1948, Trst, Italija). Oče Danilo Brezigar, zobozdravnik, mati Božena Brezigar, r. Medič.

Osnovno šolo je obiskoval v Nabrežini, nižjo srednjo šolo in znanstveni licej Franceta Prešerna pa v Trstu, kjer je 1967 maturiral. Ekonomijo je študiral na Univerzi v Trstu, vendar ni diplomiral. 1976 je v Rimu opravil državni novinarski izpit. 2004 je na univerzi v Macerati diplomiral iz politologije na temo o volilnih sistemih v manjšinskih okoljih.

Že kot dijak in kasneje študent je pisal za Primorski dnevnik, 1973 je tam začel delati kot pripravnik, 1984–85 je bil dopisnik tega časopisa v Rimu. 1992 je postal odgovorni urednik Primorskega dnevnika, kar je ostal do upokojitve 2007. 1992–96 je bil hkrati tudi odgovorni urednik dnevnika Republika. 1977–84 je bil redni dopisnik Dnevnika in Nedeljskega dnevnika. 1993–2013 je največ prispevkov objavil v Primorskem dnevniku, občasno pa je pisal še za Delo, Naše razglede, Večer, Primorske novice, Slovenski svet, v italijanščini za revijo, ki jo izdaja zveza občin Associazione Nazionale Comuni Italiani (ANCI), za deželno revijo Amministratore locale in za glasilo Zveze evropskih občin Comuni d'Europa.

Od junija 1991 do mednarodnega priznanja Slovenije januarja 1992 je bil predstavnik RS v Deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine. V času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije 2008 je bil zaposlen na zunanjem ministrstvu kot uradni govorec RS za mednarodne odnose, 2012–13 pa na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. 2014 je bil imenovan za predsednika upravnega odbora založniške družbe DZP - Prae, ki izdaja Primorski dnevnik.

Deloval je na področju kulture, športa in manjšinskih vprašanj. Politično je deloval v Slovenski levici, od 1972 pa v stranki Slovenska skupnost. 1970 je bil prvič izvoljen v občinski svet občine Devin - Nabrežina na Skupni slovenski listi. Ponovno je bil v občinski svet izvoljen 1975, vendar je 1976 odstopil, saj je bil tega leta izvoljen v tržaški pokrajinski svet kot odbornik stranke Slovenska skupnost (do 1980). V občinski svet občine Devin - Nabrežina je bil izvoljen še 1980, ponovno 1985 in 1990, 1985–90 je bil tudi župan te občine. 1988–92 je deloval kot deželni svetnik ter predsednik zakonodajne komisije za kulturo in izobraževanje v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine iz tržaškega okrožja. 1992 se je umaknil iz političnega življenja.

1974 je bil med ustanovnimi člani Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. 1984 je bil med ustanovnimi člani italijanske manjšinske organizacije CONFEMILI v Rimu, od 1990 pa predstavnik omenjene organizacije pri Evropskem uradu za manj razširjene jezike EBLUL, nevladne organizacije za manjšine pri Evropski uniji. 1992 je postal podpredsednik urada, 1998–2004 pa je bil njegov predsednik. 2001 je bil član odbora Sveta Evrope za evropsko leto jezikov. Od 2001 je član posvetovalnih teles za manjšine pri predsedstvu italijanske vlade in pri italijanskem ministrstvu za izobraževanje. 1991 je bil med pobudniki ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa, 1989–91 je bil predsednik pripravljalnega odbora in 1991–94 njegov prvi predsednik. 2007–12 je vodil Paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine v Italiji.

1991–92 je uredil sedem priročnikov upravne in politične vsebine, ki so izšli pri Krožku za družbena vprašanja Virgil Šček v Trstu. Objavil je več strokovnih člankov o manjšinah v slovenščini, italijanščini in angleščini, mdr. v revijah Razprave in gradivo ter Nationalities' Papers.

Brezigar Bojan, časnikar, politik, r. 29. jul. 1948 v Trstu, od rojstva živi v Nabrežini. Oče Danilo, zobozdravnik, mati Božena Medic, gospodinja. Osn. š. v Nabrežini, niž. sred. š. v Trstu, matura 1967 na znan. liceju F. Prešerna v Trstu. Študiral ekon. na trž. U. Že v dij. letih je pisal v PDk, kot pripravnika so ga tam zaposlili sept. 1973, po enoletni prekinitvi zaposlitve zaradi služenja vojaškega roka (1974) je 1976 opravil državni izpit v Rimu. Delal je najprej na kroniki, nato je pisal o zunanji in notranji politiki ter kot posebni dopisnik spremljal več pomembnih dogodkov. Dopisnik v Rimu 1984–85, od izvolitve v dež. svet 1988 do nov. 1992 je začasno prekinil delovno razmerje, nakar je bil imenovan za odg. urednika PDk in njegovega ljublj. dvojčka Republike z novo vsebinsko in grafično obliko, ki sta prvič izšla 10. nov. 1992. V letih 1977–84 je bil redni dopisnik Dnevnika in Nedeljskega dnevnika za F-JK, od okt. 1991 do mar. 1992 redni dopisnik slov. tiskovne agencije STA za It. Občasno je pisal za Dan, JKol, Skupnost, NL, RAITrstA, v Sji za Delo, NRazgl, PrimN, Večer, Slovenski svet, v it. za revijo zveze občin ANCI, za dež. revijo Amministratore locale, za glasilo Zveze evr. občin Comuni d'Europa. Več člankov v večjezičnih izdajah glasila Evropskega urada za manj razširjene jezike Contact Bulletin. O polit. delu je izdal 2 brošuri: Dve štirni (Trst 1985) in Slovenci kot subjekt (Trst 1988), pri Krožku za družbena vprašanja Virgil Šček v Trstu pa je dal pobudo in večinoma sam uredil sedem priročnikov upravne in polit. vsebine (1991–92). – V javno delo je stopil na področju prosvete in športa. Ko je bilo prenovljeno in pomlajeno SPD Igo Gruden v Nabrežini, je bil na občnem zboru 21. febr. 1965 izvoljen v odbor, 1966 je iz športnega odseka zraslo ŠD Sokol, ki pa je imelo z društvom skupno vodstvo. B. je bil kmalu izvoljen za tajnika, kar je ostal do 1973. Takrat je bil izvoljen za 2. preds. ZSŠDI (ust. 8. dec. 1970, prvi preds. Bojan Pavletič) do 1974. Krajše obdobje je bil član GO SPZ, od občnega zbora 15. dec. 1968 do 20. dec. 1987 član IO (danes: GO) SKGZ, kot preds. ZSŠDI tudi predsedstva (danes IO). – Polit. pot je začel v Slovenski levici, ki so jo ustanovili v Trstu Boris Pahor, Vekoslav Španger, Ubald Vrabec, Stanko Pertot idr., v javnosti pa je nastopila mar. 1968 z Izjavo, sodelovala s SSk na dež. volitvah istega leta in imela 23. febr. 1969 ustanovni občni zbor v Barkovljah kot polit. stranka za »napredne, socialistične in komunistične tržaške Slovence, ki se nočejo utapljati v it. strankah«. Na občinskih volitvah za Devin-Nabrežino 7. in 8. jun. 1970 je bil B. izvoljen v obč. svet na Skupni slov. listi, ki so jo oblikovale SSk, SDZ in Slov. levica, katere simbol, nagelj, so vključili v volilni znak z lipovo vejico. Ko se je stranka po obč. volitvah 1972 v Trstu postopoma razšla, se je B. z nekaterimi drugimi člani vključil v SSk. Ponovno je bil izvoljen na obč. volitvah 1975, vendar je 1976 odstopil zaradi izvolitve za pokraj. svetovalca, nato spet 1980 (od 1982 odbornik za urbanistiko), 1985 (nato okt. izvoljen za župana v koaliciji s KD in PSI) in 1990 (3 mesece podžupan, nato načelnik svetov. skupine SSk). Trž. pokraj. svetovalec SSk 1975–80, od 1978 tudi odbornik za osebje in probleme slov. manjšine v levičarski upravi social. preds. L. Ghersija. Poskrbel je za objavo izbora gradiva Medn. konference o manjšinah v Trstu iz leta 1974 in za spremembo pravilnika pokraj. sveta, ki je določala pravico do rabe slov., kar so potem nadzorni organi razveljavili. Na volitvah 26. in 27. jun. 1988 za 6. zakonodajno dobo dežel. sveta F-JK je bil v trž. okrožju izvoljen za dež. svetovalca SSk (1.566 preferenc v trž., 358 v gor. okrožju), kar je ostal do odstopa nov. 1992, ko se je zaradi imenovanja za odg. ur. PDk umaknil iz aktivne politike. Predsednik III. svetovalske komisije za kulturo, šolstvo in šport, tajnik VI. komisije in član vseh ostalih, izvoljen za tajnika Komisije Sklada za Trst pri vladnem komisarju v Trstu. Predložil je en predlog drž. zakona in 5 predlogov dež. zakonov, z drugimi svetovalci pa jih je podpisal še 8, nadalje 2 svoja in 10 skupnih predlogov resolucije, 86 svojih in 4 skupna svetov, vprašanja. Za dva za Slov. pomembna zakona je bil poročevalec večine: št. 46/91 o finansiranju slov. kult. ustanov (gl. brošuro Deželni zakon o prispevkih za naše kult. ustanove, Trst 1991) in 16/92 o razvoju Krasa (gl. brošuro Zakon o Krasu, Trst 1992). Ostali pomembnejši posegi ob proračunih, o rabi slov. v zvezi s pravilnikom dež. sveta, o volilni zakonodaji. V zvezi s polit. dejavnostjo je imel B. še naslednje funkcije: član upr. sveta trž. turistične in letoviščarske ustanove 1985–90, član upr. sveta Zavoda združenega sveta v Devinu 1985–90, član upr. sveta Konzorcija na kraški marmor 1986–90, član dež. vodstva zveze pokraj. It. UPI 1976–80, član dež. vodstva zveze občin It. AN CI 1988–91, član vsedrž. sveta zveze evr. občin It. AICCRE od 1989. V SSk je od 1974 član pokraj. sveta v Trstu, 1975–80 tudi pokraj. izv. odbora, od 1988 član dež. tajništva. Ustanovni član it. manjšinske organizacije CONFEMILI 1984 v Rimu, od 1988 član odbora, od 1990 njen predstavnik pri Evr. uradu za manj razširjene jezike, od 1992 podpreds. Evr. urada. Kot tak zadolžen za stike z manjšinami v državah, ki niso članice EGS, in organiziral odbor v Avstriji. Nastopil je na številnih mednar. manjšinskih zasedanjih in vključen v seznam strokovnjakov EGS za področje manjšin. Od sept. 1989 preds. iniciativnega odbora za Svetovni slov. kongres, jun. 1991, med vojno za slov. neodvisnost, izvoljen za prvega preds. v Lj. Preds. slov. vlade L. Peterle ga je l. jul. 1991 imenoval za uradnega predstavnika Sje v F-JK (do 15. jan. 1992). Mdr. pripravil obisk delegacij dežel. uprav F-JK, Veneta in Tridentinske-Južne Tirolske 3. jul. 1991 v Lj.

Prim.: Osebni podatki; dokumentarni arh. ZO NSK; zamejsko časopisje; Slovenska levica, Trst maj 1970, 1 s sl.; Aldo Rupel, Telesna kultura med Slovenci v Italiji, Trst 1981, pass.; številni intervjuji, npr. M(Trst) 1985, 124–26 s sl., NL 30. apr. in 18. dec. 1986, 22. dec. 1988, 28. mar. 1991, vse s sl.; Branko Soban, B. B. (Portet tedna), Delo 29. jun. 1991 s sl.; Vinko Vasle, Sprava za prihodnost (int.), Delo 20. jun. 1992 s sl.; Consiglio della Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia, 6^a Legislatura, Resoconti Consiliari, Trst 1988–92.

ij