Bratina, Ivan (1948–)

Bratina Ivan, profesor, politik, r. 24. maja 1948 v Gor. Oče Vincenc, mehanik, mati Marija Gorjan, trgovka, brat Darko (gl. čl.). Osn. slov. š. in it. sred. opravil v Gor., kjer je 1967 maturiral na Znanstv. lic. Duca degli Abruzzi. Istega leta se je vpisal na U. v Turinu in diplomiral na Fak. za naravoslovje z diplom. nalogo iz matem. logike. Do 1973 je bil zaposlen kot štipendist in asistent na fak. v okviru raziskovalnega programa matem. logike pod pokroviteljstvom Vsedrž. razisk. sveta (CRN). Po vrnitvi v Gor. je začel poučevati matem. najprej na it. in nato na slov. višjih sred. šolah. Od 1984 je redni prof. matem. in fiz. na klas. lic. Primoža Trubarja v Gor. – Po vrnitvi v Gor. se je vključil v tamkajšnje polit. življenje kot član KPI in slov. Mladinskega krožka. V letih, ko je obiskoval licej, je bil aktiven član mladin. središča Stella Matutina v Gor. 1975 je prvič kandidiral na uprav. volitvah in bil izvoljen za pokraj. svetovalca na listi KPI, 1978 je bil potrjen in je prevzel funkcijo vodje komunist. svetovalske skupine. 1981 je v Dež. svetu prevzel mesto preminulega S. Zorzenona. V Dež. svet je bil ponovno izvoljen 1983 in 1988 kot nosilec liste KPI v gor. volil. okrožju. V Dež. svetu se ukvarja z vprašanji, ki zadevajo gosp. problematiko, institucionalno ureditev slov. narodne skupnosti in odnose s Slov. Izdelal in predložil je vrsto zakonskih osnutkov, postavil mnogo vprašanj in interpelanc. Trenutno je član treh rednih dež. komisij: za kmetijstvo, za industrijo in terciarne dejavnosti, za institucionalna in statutarna vprašanja. Na volitvah za poslansko zbornico v volil. okrožju za Videm, Gor., Pordenon in Belluno je bil 1976 prvi neizvoljeni kandidat na listi KPI, v obdobju 1985–90 je bil rajonski svetovalec za gor. severno četrt, 1990 je bil izvoljen za gor. obe. svetovalca, 1991 je bil med ustanovitelji gor. in dež. Demokratične stranke levice in njene slov. komponente. – Ukvarja se tudi s šolsko problematiko in je že več let član Komisije za delovanje šol s slov. učnim jezikom pri dež. šol. skrbništvu za F-Jk v Trstu. Bil je član odbora SSS-tajništvo Gor. v obdobju, ko sta bila v Gor. ustanovljena slov. Tehnični zavod za zunanjo trg. Žige Zoisa in slov. sekcija za informatiko na it. Tehn. zavodu Galileo Galilei. – Sodeluje s prispevki o polit. vprašanjih pri gor. dvojezičnem mesečniku Notizie-Novice, pri trž. Delu, pri raznih revijah in publikacijah. Važnejši prispevki in objave: Possibili conseguenze del Trattato di Osìmo nell'Isontino v Atti del Simposio sui problemi socioeconomici e ambientali degli Sloveni in Italia (SLORI-EST, Trst 1978); Zaščita slov. nar. manjšine v It. v luči procesa decentralizacije države in razvoja avtonomije krajevnih ustanov, v Razprave in gradivo, 15 (Inštitut za nar. vprašanja, Lj. 1982); Slov. vprašanje v današnjem pomenu avtonomije dež. F.-Jk, v 40 let o osvoboditvi, o sedanjem trenutku, o prihodnosti (Teritorialni odb. SKGZ, Gor. 1985); Prispevek k razpravi o življenju in delu Jožeta Srebrniča, v Jože Srebrnič, nar. heroj (Lipa, ZTT, Gor. muzej, Koper 1986), kasneje tudi v it. (Contributo alla discussione sulla vita e sulla attività di Jože Srebrnič, v Giuseppe Srebrnič, parlamentare, antifascista, partigiano, Istituto friulano per la storia del movimento di Liberazione, Videm 1987); skupaj s prof. Ano Primožič opombe za slov. izdajo in prevod učbenika: Jerry B. Marion, Fizika in svet fizike, ki ga je izdal Dež. šol. urad za FJk, I. knjiga, Trst 1988, II. knjiga, Trst 1991, III. knjiga, Trst 1991.

Prim.: Osebni podatki in časopisni viri (še posebej zbirke časopisov Notizie-Novice, Gor. in Delo, Trst); Consiglio della Ragione autonoma Friuli-Venezia Giulia, Resoconti consigliari, Legislatura IV, V, VI.

Vh