Novi Slovenski biografski leksikon

BRATINA, Bojan, ravnatelj, javni delavec, publicist, literarni kritik (r. 10. 1. 1950, Predmeja). Oče Vojko Bratina, oficir JLA, kulturno-prosvetni delavec, mati Ivanka Bratina, r. Lahajnar, medicinska sestra. Očetov stric Janko (Janez) Bratina, pisatelj, profesor slavistike, bibliotekar, očetov bratranec Vojmir Bratina, fizik, univerzitetni profesor v Torontu, bratranec Gvido Bratina, fizik.

V Novi Gorici je obiskoval gimnazijo (1964–68). Študiral je slovenščino in ruščino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Po diplomi 1975 je bil najprej profesor slovenščine na Šolskem centru za blagovni promet v Novi Gorici, kjer je bil 1979–85 predstojnik upravno-administrativne usmeritve. Dodatno strokovno izpopolnjevanje je opravil mdr. na Šoli za ravnatelje. Ravnatelj Naravoslovnega srednješolskega centra v Novi Gorici je postal 1984 in ga vodil do upokojitve 2014. Pripomogel je k razvoju nekdanje novogoriške gimnazije, ki je v obdobju usmerjenega izobraževanja vključevala številne srednješolske programe od nižjega poklicnega (kmetijske in živilske smeri), srednjega poklicnega, strokovnega in poklicnega tehniškega izobraževanja (zdravstvena šola) do gimnazijskih smeri. Dosegel je izboljšanje materialnih pogojev za pedagoško delo z večkratno dozidavo novogoriške gimnazijske stavbe, izgradnjo telovadnice z več dvoranami in nove srednješolske stavbe v Šempetru pri Gorici. Poleg tega je odpiral možnosti za razvoj novih učnih tehnologij, širil mednarodno sodelovanje, npr. s kolidžem združenega sveta in drugimi izobraževalnimi ustanovami po svetu ter uvajal izmenjave dijakov. Bil je član številnih komisij znotraj Združenja srednjih šol, društva Ravnatelj, Skupnosti splošnih gimnazij itd. V devetdesetih letih 20. stoletja je bil član državne delovne skupine za uvedbo maturitetnega tečaja v gimnazijah. 1997–2005 je vodil delovno skupino, ki je pripravila program umetniške gimnazije dramskogledališke smeri in oblikovala vsebino in izvedbo maturitetnega predmeta Teorija in zgodovina drame in gledališče. 2004–12 je bil predsednik Državne predmetne maturitetne komisije za splošno maturo, smer Odrske stvaritve, ki je postavila standarde in normative za opravljanje mature iz dveh maturitetnih predmetov: Zgodovina in teorija drame in gledališča ter Sodobni ples. Delal je tudi v skupini, ki je skrbela za uvajanje vsebin kulture v programe srednjih šol: gledališka, filmska, plesna vzgoja in likovna snovanja.

Istočasno se je uveljavljal tudi na drugih področjih javnega življenja občine Nova Gorica, sodeloval je v različnih organih političnih strank tako na lokalni kot državni ravni. Sooblikoval je kulturni utrip Nove Gorice. Mdr. je 1983 predsedoval organizacijskemu odboru gledališkega festivala Mali odri v Novi Gorici, bil je predsednik skupščine kulturne skupnosti Nova Gorica (1982–86), tajnik uredništva revije Primorska srečanja (1976–80), predsednik literarnega kluba v Novi Gorica (1990–2000), predsednik sekcije društva Slovenija Rusija (od 2006), član strokovnega sveta Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici (2002–16), predsednik sveta Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici (od 2016) in predsednik sveta zavoda Dom upokojencev v Novi Gorici (od 2016).

V revijalnem tisku je objavljal recenzije literarnih del sodobnih pesnikov in pisateljev, mnoge je predstavil na javnih prireditvah, napisal spremne besede različnim knjižnim izdajam ter uredil in komentiral več samostojnih knjižnih izdaj. Strokovni članek o prozi Simona Jenka Še o Jenkovi »Ljubljani« je izšel v Jeziku in slovstvu (19, 1973/74, št. 6/7, [274]), na novo je ovrednotil ustvarjanje Narteja Velikonje v študiji Novela kot konstitutivni element besedne ustvarjalnosti Narteja Velikonje (Primorska srečanja, 17, 1992, št. 134/135, 406–409), pripravil je izbrane spise Janka BratineDolina in hrib (Gorica, 2002). Je urednik več publikacij Naravoslovnega srednješolskega centra oziroma gimnazije v Novi Gorici.

1981 je prejel priznanje Primorskega dramskega gledališča za vključevanje dijakov v gledališče in spodbujanje ustvarjalnosti na področju gledališke dejavnosti, 2014 pa nagrado mestne občine Nova Gorica za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja.

Viri in literatura

Intervju avtorja gesla z Bojanom Bratino, oktober 2017.
PSBL.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Jan, Zoltan: Bratina, Bojan (1950–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004520/#novi-slovenski-biografski-leksikon (18. december 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv.: Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Primorski slovenski biografski leksikon

Bratina Bojan, ravnatelj, publicist, kulturni delavec, r. 10. j an. 1950 na Predmeji, živi v Novi Gor. Oče Vojko (1923–1957) je bil invalidsko upokojeni oficir in znan prosvetni delavec v domačem kraju, mati Ivanka Lahajnar (1924–1979), medicinska sestra. Po očetovi tragični smrti se je družina preselila na materin dom v Čezplez pri Cerknem, 1963 pa v Novo Gor., kjer je B. obiskoval gimn. (1964–68), nato pa študiral slov. in rus. književnost na Filoz. fak. v Lj. Med študijem je sodeloval na različnih liter. večerih ter v študent. organizacijah kot npr. v Klubu gor. študentov, Forumu, Akad. pev. zboru Vinko Vodopivec itd. Ko je 1975 diplomiral, je bil najprej prof. slov. v Šolskem centru za blagovni promet v Novi Gor., v letih 1979–85 pa tudi predstojnik upravno administrativne usmeritve na isti šoli. Od 1985 je ravn. Naravoslovnega srednješol. centra v Novi Gor. ter je poskrbel za pospešen razvoj te nekdanje gimn. (dozidava stavbe, širitev in uvajanje novih izobraževalnih programov, sodelovanje s Kolidžem združenega sveta). Istočasno se je uveljavljal v družbenopolit. življenju občine, delal v različnih organih SZDL in ZKS, bil član občin, delegacije za skupščino Rep. Sje, preds. skupščine kultur. skupnosti Nova Gor. (1982–86), član različnih organov republ. samoupravnih skupnosti za kulturo in za izobraževanje, tajnik ured. revije Primorska srečanja (1976–80), od 1990 preds. liter. kluba v Novi Gor. – Že v osnovnošol. glasilih je objavil prve pesmi ter nadaljeval v dij. glasilu Človek (Nova Gor. 1967–70), ki ga je eno leto tudi sourejeval. Od 1978 objavlja predvsem v PrimSreč kritike in recenzije primor. pesniških del. Razčlenil je dela Nevina Birse (PrimSreč 1977, št. 6, str. 56; 1980, str. 118; 1990, str. 510), Francija Černigoja (1986, str. 89; 1990, str. 509), Marija Čuka (1983, str. 118; 1985, str 57), Romana Firmanija (1982, str. 149), Staneta Kosovela (1982, str. 234), Mirana Košuta (1991, str. 234), Marka Kravosa (1980, str. 185; 1985, str. 303), Franceta Magajne (1983, str. 57; 1985, str. 118), Aceta Mermolje (1980, str. 116; 1983, str. 439; 1985, str. 57), Danila Rermškarja (1983, str. 58), Jakoba Renka (1985, str. 303), Mirana Rustje (1990, str. 90), Janka Samca (1982, str. 163), Marjana Tomšiča (1990, str. 512), Irene Žerjal (1983, str. 57). Ocenil je tudi nekatere druge publikacije, kot npr. Zbornik gor. gimnazije (PrimSreč 1978, št. 7, str. 56); Mladinsko delo Bogomira Magajne (PrimSreč 1980, str. 181); prispeval strok. članek o Jenkovi prozi (JiS 1973/74, št. 6/7) ter intervju z ravn. devinskega Zavoda združenega sveta Davidom Sutcliffom (PrimSreč 1991, str. 33). Pomembna je njegova študija Novela kot konstitutivni element besedne ustvarjalnosti Narteja Velikonje (PrimSreč 1992, str. 406).

Prim.: Osebni podatki; SBibl.

Jan

Zoltan, Jan: Bratina, Bojan (1950–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004520/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine