Božič, Boris Yuri (1952–)

Božič Boris - Yuri, slikar, r. 1. avg. 1952 v Rieti, od 1985 živi in ustvarja kot svobodni umetnik na Mostu na Soči. Oče Ivo, delavec, mati Jožefa Brezavšček, delavka. 1955 je s starši emigriral v Kanado in skoraj trideset let preživel v Torontu, tu odraščal, se šolal, študiral, opravljal različne priložnostne poklice, se seznanjal z umetnostjo in začenjal s samostojnim likovnim delom. Po osn. š. (1958–65) je obiskoval privatno kat. gimn. (1965–70). 1970 se je vpisal na York University, Faculty of Fine Arts Toronto, kjer je študiral dokumentarno in eksperimentalno fotografijo, grafiko (jedkanico in sitotisk) in slikarstvo. 1972 je prvič potoval v domovino, sledila so študijska potovanja po Kanadi in ZDA. Po diplomi (1974) si je želel nabrati novih življenjskih izkušenj, zato se je priključil skupini profesionalnih godbenikov in z njimi tri leta potoval in nastopal po Kanadi. Istočasno je izpopolnjeval fotografijo in se dokopal do idej in simbolov, ki so se pozneje odražali v njegovem slikarstvu. Naslikal je prva platna, ki jih zaznamujejo vplivi nadrealizma, metafizike in futurizma. 1977 se je poslovil od glasbe, se za dve leti zaposlil v tovarni in se posvetil oblikovanju kolažev. Prvo razstavo svojih del je pripravil 1979 v lastni režiji in bil deležen ugodnih ocen. Istega leta je pustil delo v tovarni in se nato tri leta preživljal kot taksist z vožnjami po Torontu. Ker so se starši vrnili v Sjo že 1977, je lahko tudi sam skoraj celo leto 1981 preživel na Mostu na Soči in se predal intenzivnemu slikanju. Rezultate je predstavil na razstavah v Tolminu (Knjižnica Cirila Kosmača), Lj. (Kemijski inštitut Boris Kidrič) in Postojni (Knjižnica Bena Zupančiča). 1982 se je vrnil v Toronto in še vozil taksi. Pozimi 1984–85 je bil znova doma pri starših in v febr. 1985 postavil v Tolminu nekakšno retrospektivo vsega dotedanjega dela. Razstavil je risbe, dokumentarne in eksperimentalne fotografije, jedkanice, sitotiske, konceptualne kolaže, tipografije in platna z akrilom, skupaj nad sto eksponatov. Spomladi 1985 je zadnjič potoval v Toronto, se že v avg. dokončno vrnil v Sjo in sodeloval na sept. skupinski razstavi izseljenskih umetnikov v Cankarjevem domu v Lj. 1986 je pripravil tretjo samostojno razstavo v Tolminu, si uredil slikarski atelje in postal član Zveze društev slov. likovnih umetnikov. V razdobju 1987–91 je pripravil osem samostojnih razstav, se udeležil petih skupinskih razstav in sodeloval na dveh slikarskih kolonijah. – Njegov slikarski razvoj je izhajal iz »magičnega realizma« – umetnostne tendence, ki se je v šestdesetih letih uveljavila v ZDA in Kanadi. Poznejši občasni ekskurzi v konstruktivizem, ko je študiral splošna razmerja sil in napetosti likovne površine, so dali slutiti, da ga omenjeni način slikanja ni več zadovoljeval. Vseskozi je težko potegniti črto med njegovimi likovnimi in fotografskimi stvaritvami, ker se med seboj tesno prepletajo. V povezavi z eksperimentiranjem v fotografiji se pri slikanju poslužuje tudi projiciranja na platno, s čimer dosega zanimive disperzije svetlobe in barv, ki izzivajo k novim aplikacijam s čopičem. – Samostojne razstave: 1981 – Tolmin; 1982 – Lj. in Postojna; 1985 – Tolmin, Gal. Knjižnice Cirila Kosmača in Postojna, Knjižnica Bena Zupančiča ter Ilirska Bistrica, Knjižnica Maksa Samse; 1986 – Tolmin, Gal. knjižnice Cirila Kosmača in Kobarid, hotel Matajur; 1987 – Škofja Loka, Gal. Loški muzej in Beograd, Mednar. press center Tanjug; 1988 – Tolmin, Gal. Knjižnice Cirila Kosmača in Nova Gor., Likovna vitrina; 1989 – Idrija, Gal. Idrija in Bovec, Kulturni dom; 1990 – Lj., Gal. Commerce; 1991 – Tolmin, Gal. Knjižnice Cirila Kosmača. – Skupinske razstave: 1985 – Lj. ; 1988 – Lj., Pionirska knjižnica, Lj., Cankarjev dom, Tržič (Monfalcone), Lj., Likovno razstavišče Rihard Jakopič; 1989 – Nova Gor., Gal. Meblo. – Ex tempore in kolonije: 1989 – Šmartno v Brdih, Ex-tempore, Slikarska kolonija in Bovec, Kolonija »Rudi Kogej«.

Prim.: Osebni podatki; N. Blazetič, PrimN1. febr. 1985; J. Šavli, NL 17. apr. 1986; Arhiv Mestnega muzeja Idrija; Boris Yuri Božič, avtobiografija (Most na Soči, 11. dec. 1986 – tipkopis, Mestni muzej Idrija).

Kvčč